Intermedialnost v avantgardah

• Razumeti značilnosti različnih jezikovnih sistemov in njihovih nosilcev, predvsem razlike med besednim in vizualnim znakom ter oblike njunega odnosa, ki se razvijejo v umetniških avantgardah;
• znati prepoznati in analizirati intermedialnost besednih in vizualnih stvaritev tako v umetnosti kot v širši vizualni kulturi in marketingu;
• spoznati se s ključnimi primeri avantgardnih gibanj 20. stoletja skozi intermedialnost;
• seznaniti se s povezanostjo sprememb v literarni in umetnostni zgodovini z razvojem tehnologije ter političnimi, družbenimi in znanstvenimi novostmi;
• razumeti teoretske implikacije umetniških postopkov, kot so montaža, kolaž, ready made, happening itd., ter družbeni in estetski učinek radikalnih umetniških praks, ki sprevračajo jezikovni sistem (eksces ali pomanjkanje pomena v nesmiselnih znakih dadaizma in nadrealizma, neločljiva povezanost forme in vsebine v šoli Bauhaus in Vkhutemas);
• spodbuditi k združevanju različnih medijev in uporabi interdisciplinarnih pristopov.

Ni pogojev za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti.

Intermedialnost se navezuje na dela, pri katerih uporabimo več medijev, pri čemer posebnosti enega medija ne izginejo, ampak dobijo nov pomen ter se pogosto tudi refleksivno in kritično izpostavijo. Teoretsko znanje in razumevanje intermedialnosti se v predmetu poglablja prek 1. kritične analize ključnih primerov iz zgodovine umetniških avantgard 20. stoletja in sodobne vizualne kulture ter 2. širšega razumevanja konteksta intermedialnosti na področju kulturne zgodovine avantgard. V seminarju se poseben poudarek posveča spodbujanju interdisciplinarnega raziskovanja in dialoga med različnimi disciplinami z namenom bolj jasne in bogate komunikacije lastnih idej.

Izbirni predmet je sestavljen iz sledečih tematskih sklopov:
- Zgodovina semiotike oz. znanstvenega preučevanja znaka: znak kot dvodelna (de Saussure) ali trodelna (Pierce) struktura, konvencija in arbitrarnost znaka, denotacija in konotacija, motiviranost znaka z zunanjimi dejavniki (kulturni, družbeni, zgodovinski kontekst), znakovni sistemi in znakovni nosilci, značilnosti besednih in vizualnih znakov.
- Razvoj vizualne komunikacije od tiska in plakatov do sodobnih digitalnih medijev. Apropriacija umetniških postopkov v marketingu; grafično oblikovanje, pripovedništvo (storytelling).
- Pregled del in značilnosti zgodnjih umetniških avantgard (futurizem, suprematizem, dadaizem, konstruktivizem, nadrealizem) in neoavantgard (konceptualizem, fluxus, happening in performans, mail art, video umetnost) v globalni perspektivi, njihov kulturni in zgodovinski kontekst.
- Analiza intermedialnosti na primeru vidnejših del iz zgodovine avantgard, ki družijo besedo s podobo (kolaž, fotomontaža, grafično oblikovanje, avantgardistične revije in samizdati – knjige, plakati, letaki …), vnašajo filmske prvine v besedilo (simultanizem, kino-roman, filmski jezik) in zvočne ter prostorske aspekte (»zaum« in parole in libertà futuristov, konstruktivistično pesništvo, vizualna poezija), značilnosti uprizoritvene umetnosti, haptičnosti in telesnosti v izkustvenih ambientih ter performativnih umetniških oblikah.

Zaključni del predmeta bo aplikacija znanja v praksi pri izdelavi plakata, izdelanega na podlagi analiziranega primera in osvojenih konceptov.

Znanje in razumevanje:
Študent_ka:
- razume specifike različnih jezikovnih sistemov in njihovih nosilcev ter pomen združevanja medijev, posebej besednih in vizualnih kodov (film, fotografija, slika, ilustracija), kar prispeva k vizualnemu opismenjevanju;
- spozna se z zgodovino preučevanja znaka (semiotika) in razume vpetost znakovnih sistemov v kulturni, družbeni in zgodovinski kontekst,
- zna prepoznati ključna dela in izrazne oblike umetniških avantgard v globalni perspektivi, pa tudi primere iz sodobne vizualne kulture;
- zna analizirati umetniške stvaritve in dela s področja vizualne kulture prek intermedialnosti (kako uporaba določenega jezika in nosilca zaznamuje pomen, strukturo in recepcijo dela).

Veščine:
Študent_ka:
- razvija sposobnost razumevanja družbenih, kulturnih in političnih kontekstov, ki so oblikovali avantgarde v globalni perspektivi,
- razvija kritično razmišljanje o umetniških praksah, medijskih, tehnoloških in družbenih kontekstih,
- razvija ustvarjalnost pri združevanju različnih medijev in interdisciplinarnega sodelovanja v umetniškem/raziskovalnem delu, prav tako pa razume pomen in učinek takšnih postopkov pri komunikaciji lastnih idej.

• Barthes, Roland. Image – Music – Text. New York: Hill and Wang, 1977. E-gradivo
• Belting, Hans. Antropologija podobe. Osnutki znanosti o podobi. Ljubljana, 2004. Katalog
• Benson, Timothy O., Eva Forgacs. Between Worlds. A Sourcebook of Central European Avant-Gardes, 1910-1930. Cambridge: MIT Press. E-gradivo
• Chandler, Daniel. Semiotics: The Basics. 4th Edition. London: Routledge, 2022.
• Foster, Hal, et al. Art since 1900: Modernism, Antimodernism, Postmodernism. Vols. I and II. New York: Thames & Hudson, 2016.
• Janecek, Gerald. The Look of Russian Literature: Avant-Garde Visual Experiments, 1900-1930. Princeton: Princeton University Press, 2016. E-gradivo
• Matajc, Vanesa (ur.). Medij v sodobni družbi in kulturi (Multimedialnost in intermedialnost). Ars & Humanitas 5.1 (2011). E-gradivo
• Pranjić, Kristina. Zvočna destabilizacija jezika: zaum in glosolalija. Zbornik Matice srpske za slavistiku 93 (2018). 231–247. E-gradivo

• Sprotne ustne predstavitve besedil in umetniških del ter aktivno sodelovanje pri diskusijah (30 %),
• analiza umetniških del in del s področja vizualne kulture (30 %),
• fizični ali digitalni plakat, izdelan na podlagi analiziranega primera in osvojenih konceptov ter predstavitev z ustnim zagovorom (40 %).

Izr. prof. dr. Kristina Pranjić je diplomirala iz primerjalne književnosti ter ruskega jezika in književnosti na Univerzi v Ljubljani, kjer je tudi zagovarjala doktorsko disertacijo na temo koncepta brezpredmetnosti ter nereprezentativnega pesništva in vizualne umetnosti v simbolizmu in avantgardi. Od leta 2019 do 2021 je vodila raziskovalni projekt Jugoslovanske avantgarde in metropolitanska dada (1916–1927): večsmerna in transnacionalna genealogija, ki ga je financirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS. Zaposlena je kot izredna profesorica na Raziskovalnem centru in Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici.

Izbor člankov:

1. PRANJIĆ, Kristina. Change must come: Yugoslav avant-gardes and metropolitan Dada. In: BRU, Sascha (ed.). Crisis: the avant-garde and modernism in critical modes. European avant-garde and modernism studies, vol. 7. Berlin; Boston: De Gruyter, 2022, pp. 297–312.
2. PRANJIĆ, Kristina. The emergence and establishment of Yugoslav dada: from Prague to Zagreb (1920–1922). Svět literatury, 2021, vol. 31, no. 64, pp. 89–103.
3. PRANJIĆ, Kristina. Zenitistični koncept barbarogenija kot kritika zahodnoevropske kulture = Zenithist Concept of a Barbarogenius as a Critique of the Western European Culture. Primerjalna književnost. 43.3 (2020). 139–157.
4. PRANJIĆ, Kristina. Premagati silo gravitacije na presečišču umetnosti in tehnologije: primer ruskega konstruktivizma = Overcoming Gravity at the Intersection of Art and Technology: The Example of Russian Constructivism. Časopis za kritiko znanosti Journal for the Critique of Science, Imagination & New Anthropology. 277.47 (2019). 102–116.
5. PRANJIĆ, Kristina. Brezpredmetnost in ekonomičnost v poeziji = Objectlessness and Economy in Poetry. Slavica Tergestina 22 (2019). 50–68