Ekokritika

• Predstaviti vplive in učinke ekoloških perspektiv na razumevanje družbe in okolja,
• obravnavati osnovna ekokritiška izhodišča,
• predstaviti ključne koncepte iz okoljske humanistike, posthumanizma in materialnih feminizmov,
• spodbujati obravnavanje tem z interdisciplinarnimi pristopi in metodami (iz znanosti in umetnosti, z metodami umetniškega raziskovanja),
• razvijati sposobnost odkrivanja in analize povezav med umetniškimi strategijami in teoretskimi koncepti,
• spodbujati razvijanje ustvarjalnih ekoloških pristopov pri obravnavanju izbrane teme (v sklopu terenskih vaj)
• spodbujati razvijanje raznolikih ekokritiških perspektiv za mišljenje in analiziranje literarnih in umetniških del,
• razvijati sposobnost kritične analize in primerjave konceptov, člankov in umetniških del.

Ni pogojev za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti.

Okoljske spremembe in z njimi povezane družbene transformacije izpostavljajo potrebo po pristopih, ki gredo onkraj antropocentrizma in sodobno družbo mislijo interdisciplinarno in intersekcionalno. Ena od smeri vključevanja okoljskega pristopa v humanistične vede je ekokritika, ki izhaja iz literarnih ved in kot kritična teorija v ospredje postavlja odnose in razmerja med okoljem in literaturo v najširšem pomenu. Metodološko in teoretsko se povezuje in oplaja z dognanji in vpogledi iz feminizmov, postkolonialnih študij, posthumanizma, kvir študij, okoljske humanistike, aktivizma idr. Predavanja in seminar bosta nadgrajena s praktičnim, terenskim delom – vajami v naravi, ki bodo namenjeni integraciji osvojenega znanja in metod v lokalnem kontekstu.
Izbirni predmet Ekokritika bo ponudil pregled osrednjih konceptov in aktualnih teoretskih debat s področij, kot so okoljska humanistika, posthumanizem in materialni feminizmi, ki osvetljujejo vzajemne soodvisnosti in medsebojne pogojenosti med naravo in kulturo oz. materialnim in nematerialnim ter omogočajo razvijanje ekoloških perspektiv, ki na svet in družbo gledajo preko odnosov in povezav. Na podlagi osvojenih konceptov bomo nato kartirali zveze med primeri iz sodobne literature in umetnosti (20. in 21. stoletje) ter ekologijo, obenem pa s prepletanjem znanstvenih in umetniških pristopov analizirali strategije in metode, ki spodbujajo, omogočajo in proizvajajo imaginarije alternativne hegemonskim kapitalističnim diskurzom, ki gradijo na idejah individualizma, privatnega lastništva, nenehnega napredka, izkoriščanja, ipd.

Temeljna literatura in viri:

Braidotti, Rosi, Mária Hlavajová. Posthuman Glossary. London: Bloomsbury Academic, 2021.
Čeh Steger, Jožica. »Ekologizacija literarne vede in ekokritika«. Slavistična revija 60.2 (2012): 199-212.
Gaard, Greta. “New Directions for Ecofeminism: Toward a More Feminist Ecocriticism.” Interdisciplinary Studies in Literature and Environment 17.4 (2010): 643–65.
Loveless, Natalie. How to Make Art at the End of the World. A Manifesto for Research-Creation. Durham: Duke University Press, 2019.
Peresin Meden, Nikita, Kristina Pranjić, Peter Purg. “Taming the Forest: Embracing the Complexity of Art-Sci Research through Microhistory, Bioeconomics and Intermedia Art”. Technoetic Arts: A Journal of Speculative Research (2024).
Pranjić, Kristina, Peter Purg. “Spreminjanje imaginarija napredka in rasti v avantgardnih in intermedijskih umetniških praksah.” Primerjalna književnost 46.3 (2023)
Pranjić, Kristina. “Zvezdna navigacija pri Homerju in svetlikanje zvezd v poeziji Gregorja Strniše”. V: Obdobja 40. Slovenska poezija. Ljubljana: Založba Univerze v Ljubljani, 2021. 607–613.

*K obvezni literaturi se vsako študijsko leto določijo tudi članki in literarna dela za obravnavane teme na predavanjih in delo v seminarju.

Priporočena literatura:
Buell, Lawrence. The Future of Environmental Criticism: Environmental Crisis and Literary Imagination. Oxford: Blackwell, 2008.
Glotfelty, Cheryll, Harold Fromm (ur.). The Ecocriticism Reader. Landmarks in Literary Ecology. Georgia: University of Georgia Press, 1996.
Patrizio, Andrew. The Ecological Eye Assembling an Ecocritical Art History. Manchester: Manchester University Press, 2019.

Znanje in razumevanje:
Študent_ka:
- razume osnovna izhodišča sodobnih ekokritiških perspektiv,
- spozna in razume osnovne ekokritiiške teorije in koncepte,
- razume osnovne paradigmatske razlike med ekološkimi perspektivami in prevladujočim kapitalističnim diskurzom,
- razume strategije in ekološke potenciale literarnih in umetniških del.
Veščine:
Študent_ka:
- osvoji zmožnost analitičnega in kritičnega branja kompleksnejših teoretskih besedil in konceptov s področja ekokritike,
- razvije sposobnost kompleksnega razumevanja literarnih in umetniških del v širšem družbenem (in planetarnem) kontekstu,
- razvija sposobnost določanja in analize potencialov in strategij literarnih in umetniških del pri ustvarjanju (alternativnih) imaginarijev,
- razvija lastno razumevanje perečih ekoloških in družbenih vprašanj v lokalnem in planetarnem kontekstu,
- se nauči inovativne aplikacije osvojenih konceptov in pristopov na lastne interdisciplinarne raziskave,
- se nauči sodelovanja in angažiranega udeleževanja v diskusijah z argumentiranimi stališči.

• Sprotne ustne predstavitve besedil in umetniških del ter vodenje diskusij,
• skupinska priprava in organizacija kratke vaje v naravi,
• zaključno delo v poljubnem mediju.

Izr. prof. dr. Kristina Pranjić je diplomirala iz primerjalne književnosti ter ruskega jezika in književnosti na Univerzi v Ljubljani, kjer je tudi zagovarjala doktorsko disertacijo na temo koncepta brezpredmetnosti ter nereprezentativnega pesništva in vizualne umetnosti v simbolizmu in avantgardi. Od leta 2019 do 2021 je vodila raziskovalni projekt Jugoslovanske avantgarde in metropolitanska dada (1916–1927): večsmerna in transnacionalna genealogija, ki ga je financirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS. Zaposlena je kot izredna profesorica na Raziskovalnem centru in Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici.

1. GERMEK, Magdalena, PRANJIĆ, Kristina. Percepcija nadrealizma in potencial njegove ekoepistemologije. Vizualna pismenost. Teoretsko raziskovanje, razumevanje, ustvarjanje in interpretacija sodobnosti. Ljubljana: Založba Univerze v Ljubljani, 2024, 136–149.
2. PRANJIĆ, Kristina, PURG, Peter. Spreminjanje imaginarija napredka in rasti v avantgardnih in intermedijskih umetniških praksah. Primerjalna književnost 46.3 (2023), 21–39.
3. PRANJIĆ, Kristina. Change must come: Yugoslav avant-gardes and metropolitan Dada. In: BRU, Sascha (ed.). Crisis: the avant-garde and modernism in critical modes. European avant-garde and modernism studies, vol. 7. Berlin; Boston: De Gruyter, 2022, 297–312.
4. PRANJIĆ, Kristina. Zenitistični koncept barbarogenija kot kritika zahodnoevropske kulture = Zenithist Concept of a Barbarogenius as a Critique of the Western European Culture. Primerjalna književnost. 43.3 (2020), 139–157.
5. Pranjić, Kristina. Zvezdna navigacija pri Homerju in svetlikanje zvezd v poeziji Gregorja Strniše. Obdobja 40. Slovenska poezija. Ljubljana: Založba Univerze v Ljubljani, 2021, 607–613.