Vključitev v izbrano raziskavo
Študijski program prve stopnje Jezik in literatura v digitalnem svetu
Cilji in kompetence
Osnovni cilj predmeta je študenta seznaniti za jezikoslovnim raziskovalnim delom. Študentje pridobijo znanje o pridobivanju podatkov (kot je delo z informanti), o iskanju in analiziranju jezikoslovno zanimivih tem in problemov.
Študentje se hkrati seznanijo z dokumentacijo jezikovnih podatkov, s prepoznavanjem relevantnih raziskovalnih tem in oblikovanjem raziskovalnega vprašanja, kritičnim razmišljanjem, različnimi metodami jezikoslovnega dela. Pridobijo izkušnje s pisnim in ustnim predstavljanjem svojega dela oz. s predstavljanjem podatkov in rezultatov po vsebinskih in oblikovnih standardih stroke.
Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti
Za pridružitev k predmetu in uspešno opravljanje predmeta je potrebno znanje z vseh obveznih jezikoslovnih predmetov prvih letnikov na programu Jezik in literatura v digitalnem svetu (ali primerljivem programu).
Največje dovoljeno število študentov pri tem predmetu je 5.
Vsebina
V okviru predmeta se študentje pridružijo jezikoslovni raziskavi, ki poteka v času izvajanja predmeta. Študentje se na osnovi praktičnih izkušenj seznanijo z jezikoslovnimi raziskavami, tj. z delom s temeljno jezikoslovno literaturo, vezano na raziskavo, z iskanjem raziskovalnega vprašanja, izbiro metode, z zbiranjem in analizo podatkov ter s podajanjem rezultatov (pisno in ustno poročilo o raziskovalnem delu).
Temeljni literatura in viri:
● Macaulay, M. 2011. Surviving Linguistics: A Guide for Graduate Students (2. izdaja). Somerville, MA: Cascadilla Press.
● Belcher, W. L. 2019. Writing your journal article in twelve weeks: A guide to academic publishing success. University of Chicago Press.
● Nadaljna literatura se določi na osnovi izbranega projekta. // Literature is determined based on the selected project.
Predvideni študijski rezultati
Študent se bo v stroki spoznal z delom v jezikoslovnih raziskavah, s čimer bo spoznal veljavne vsebinske in oblikovne standarde raziskovalnega dela in osvojil veščine, potrebne za izpeljavo korakov samostojnega jezikoslovnega raziskovalnega dela, od identifikacije relevantne teme, izbire metode, izpeljave raziskave in poročanja o raziskavi.
Načini ocenjevanja
Redna aktivna udeležba na predavanjih in vajah. Sprotne domače naloge, končna seminarska naloga in razredno predstavljanje svojega dela. Za uspešno zaključen seminar morajo biti uspešno opravljene tudi vse sprotne obveznosti posamično.
Ocena: 60 % seminarska naloga, 20 % predstavitev seminarske naloge, 20 % sprotno delo.
Reference nosilca
Doc. dr. Petra Mišmaš je diplomirana slovenistka z doktoratom na programu Kognitivne znanosti jezika (oboje na Univerzi v Novi Gorici). Deluje zlasti na področju skladnje in morfoskladnje južnoslovanskih jezikov, ukvarja se tudi z jezikovnim svetovanjem ter redno objavlja v slovenskih in mednarodni publikacijah.
MARUŠIČ, Franc, MIŠMAŠ, Petra, ŽAUCER, Rok. Zakaj velika okrogla rdeča čestitka in ne rdeča velika okrogla čestitka?: poskus razlage nezaznamovane stave pridevnikov. V: KRAJNC IVIČ, Mira (ur.), ŽELE, Andreja (ur.). Pogled v jezik in iz jezika: Adi Vidovič Muha ob jubileju, (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 133). Maribor: Univerzitetna založba: = University Press. 2020, str. 103–115. [COBISS.SI-ID 21145603]
MARUŠIČ, Franc (urednik), MIŠMAŠ, Petra (urednik), ŽAUCER, Rok (urednik). Advances in formal Slavic linguistics 2017. Berlin: Language Science Press. 2020. Open Slavic linguistics, 3. [COBISS.SI-ID 17658883]
MIŠMAŠ, Petra, SIMONOVIĆ, Marko. Dozoreti, dozorevati; izgoreti, izgorevati …: o sekundarnih nedovršnikih netožilniških glagolov v slovenščini. V: ZULJAN KUMAR, Danila (ur.), DOBROVOLJC, Helena (ur.). Škrabčevi dnevi 12: zbornik prispevkov s simpozija 2021. Nova Gorica: Založba Univerze, 2023. 11–22. [COBISS.SI-ID 145973763] kategorija: 4D (Z); tip dela je verificiral OSICH
MIŠMAŠ, Petra, SIMONOVIĆ, Marko, ARSENIJEVIĆ, Boban, MILOSAVLJEVIĆ, Stefan, BĘDKOWSKA-KOPCZYK, Agnieszka, ROGIĆ, Petya, ANTONYUK-YUDINA, Svitlana. Plavanje da, zaplavanje ne?: obrazilo -je v glagolnikih in drugih okoljih v vseslovanskem kontekstu. V: ŠEKLI, Matej (ur.), REZONIČNIK, Lidija (ur.).
Slovenski jezik in književnost v srednjeevropskem prostoru: [Slovenski slavistični kongres, Gradec/Graz in Maribor, 1.–3. oktober, 8.-9. oktober 2020]. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije. 2020. 221–231. [COBISS.SI-ID 36768771]
MIŠMAŠ, Petra. O koordiniranih in večkratnih k-vprašanjih v slovenščini. Jezik in slovstvo. 2017. 62/1. 99–112 [COBISS.SI-ID 4762619].
MIŠMAŠ, Petra. Slovenian questions with short wh-movement and the low periphery. Slovenski jezik - Slovene linguistic studies. 2017. 11. 111–125. [COBISS.SI-ID 4933371].
SIMONOVIĆ, Marko, MIŠMAŠ, Petra. Lowest theme vowels or highest roots?: an unaccusative theme-vowel class in Slovenian. Glossa. 2022. 7/1. 1–31. [COBISS.SI-ID 98070787].
SIMONOVIĆ, Marko, MIŠMAŠ, Petra. Theme-vowel class indeterminacy and root allomorphy in Slovenian. Glossa. 2023. 8/1. 1-38 [COBISS.SI-ID 142064131].