Preskoči na glavno vsebino

Transdisciplinarne raziskave identitet in kultur (P6-0461)

Transdisciplinarni raziskovalni program o identitetah in kulturah si prizadeva raziskati slovensko kulturo ter identiteto v širšem srednjeevropskem in balkanskem kontekstu, pri čemer izziva prevladujoče narative ter ponuja bolj vključujočo, primerjalno perspektivo. Uporablja kritičen in intersekcionalen pristop, ki obravnava, kako se identitete – razumljene kot fluidne ter oblikovane s praksami, vrednotami in socialnimi interakcijami – oblikujejo, spreminjajo ali izpodbijajo v zgodovinskih ter kulturnih kontekstih. Te identitete se preučujejo z vidika spola, spolnosti, etnične pripadnosti, razreda, hendikepiranosti, starosti, migracije in drugih družbenih kategorij, s posebnim poudarkom na izkušnjah marginaliziranih skupin, kot so ženske, etnične manjšine, LGBTQ+ osebe, osebe s hendikepiranostjo in socialno izključeni. Kultura se preučuje kot intelektualni in umetniški izraz, vključno z literaturo, filmom, mediji, ter kot vsakdanje skupnostne prakse, ki oblikujejo odnose med posamezniki in njihovim okoljem. Program pokriva ključna zgodovinska obdobja od razvoja sekularne kulture po letu 1848, prek moderne in medvojnega obdobja, socializma, do obdobja po tranziciji. Njegovi glavni cilji vključujejo razkrivanje sprememb v oblikovanju identitete ter vlogo kulture v družbenih spremembah, analizo razmerij moči v kulturnih izrazih ter identificiranje praks upora proti zatiranju. Metodološko program temelji na literarnovednih pristopih (natančnem branju in orodjih digitalnih humanističnih ved, kot so stilometrija in besedilni korpusi, za raziskovanje kulturnih ter literarnih artefaktov) in kulturoloških ter zgodovinskih pristopih. Posveča se tudi raziskovanju delovanja čustev v slovenski literarni in kulturni produkciji. Izhaja iz postmoderne prostorske paradigme, ki poudarja odprtost, relacijskost ter zgodovinsko raznolikost. Vključuje participativne raziskovalne metode, vključno z občansko znanostjo, in ohranja močno povezavo s sodobnimi družbenimi gibanji, kot so feminizem, okoljevarstvo,anarhizem in dekolonialni aktivizem, ki vsi kritizirajo obstoječe politične, družbene ter kulturne strukture. Z mikrohistorično analizo posameznikov, skupnosti in dogodkov program osvetljuje širše družbene procese ter kulturne preobrazbe. Pomemben cilj raziskovalnega programa je razkriti prispevek marginaliziranih glasov, ponuditi novo razumevanje kulturne zgodovine in identitet ter ustvariti odprta, javno dostopna znanstvena dela, ki prek raznolikih in vključujočih analitičnih okvirov povezuje preteklost ter sedanjost. Z združevanjem študij spolov, literarnovednih pristopov, zgodovinopisja, medijskih študijev, digitalnih tehnologij in družbene kritike predlagani raziskovalni program ne le bogati akademski diskurz, temveč prispeva tudi k širšemu javnemu razumevanju kulturne raznolikosti, zgodovinske kompleksnosti ter identitetne politike v Sloveniji in zunaj nje.