Oblike sramu v slovenski književnosti

Čeprav so čustva nepogrešljiv del literature, so bila v literarnovednih raziskavah dolgo zapostavljena, saj so jih pogosto obravnavali kot nepomembno ali neznanstveno temo. V zadnjem času se zanimanje za čustva v literarni vedi močno povečuje, kar potrjujejo številne nove študije. Na podlagi prejšnjih projektov Raziskovalnega centra za humanistiko Univerze v Novi Gorici, ki so se dotikali intimnosti v slovenski moderni in spolne želje v delih slovenskih avtoric, smo zasnovali projekt, ki se osredotoča na eno izmed manj raziskanih čustev v svetovni literaturi – sram. Gre za projekt Oblike sramu v slovenski književnosti (ang. Shapes of Shame in Slovene Literature).

Zakaj sram?

Sram je osnovno čustvo, ki ga čutimo, ko se nam zdi, da odstopamo od pričakovanj okolice. Povezano je tudi s strahom pred izključenostjo in s posameznikovo identiteto. V slovenski literaturi ima sram pomembno vlogo, a doslej še ni bil sistematično raziskan. To vrzel zapolnjuje projekt Oblike sramu v slovenski književnosti. V njem preučujemo, kako se sram izraža v slovenski književnosti od 19. stoletja do sodobnosti.

Sram razumemo kot kompleksen pojav, ki vključuje telesne odzive, notranje doživljanje in družbeni kontekst, v katerem nastane. Projekt se loteva literarne analize sramu, sramotenja in krindža kot sekundarnega sramu.

Nekateri izmed ciljev projekta

1.) Glas: Teoretična raziskava sramu v slovenski književnosti s poudarkom na konceptu glasu

Projekt raziskuje, kako avtorji in avtorice slovenske književnosti od 19. do 21. stoletja z različnimi naratološkimi strategijami upodabljajo sram in sramotenje. Raziskujemo, kdo so nosilci sramu in kako se čustvo izraža ter politično strukturira skozi literarne pripovedi, kjer pripovedni postopki omogočajo ali onemogočajo glas likom in razkrivajo izolacijski ter osvobajajoči potencial tega čustva.

2.) Žanr: Žanrske in vsebinske specifike prikaza sramu

Analiziramo, kako se sram v različnih literarnih žanrih – kriminalkah, romancah, ljudskih pravljicah in avtobiografskih delih – izraža skozi motive, kot so prešuštvo, revščina, razredna neenakost ter identitetna ranljivost.

3.) Mapiranje: Prostor v povezavi s sramom

Raziskujemo, kako literarna dela povezujejo sram z resničnimi in domišljijskimi prostori ter kako pripovedne tehnike in perspektive označujejo prostore kot sramotne ali čustveno zaznamovane.

4.) Kanon: Zgodovinski vidiki sramu v povezavi s kanonizacijo

V okviru slovenske moderne analiziramo, kako so bili literarni avtorji sramoteni z medijskimi in družbenimi mehanizmi zaradi odstopanja od norm, pri čemer je sram povezan tudi z njihovo poznejšo izključenostjo iz literarnega kanona. V okviru raziskav literarnega kanona se projekt navezuje tudi na Elektronsko zbirko Pisma, ki nastaja na Raziskovalnem centru za humanistko Univerze v Novi Gorici.

Identitete

Sram je čustvo, ki je tesno povezano z družbenimi normami, telesnostjo, seksualnostjo, etnično pripadnostjo in socialnim statusom – pogosto pa se v literaturi pojavlja v povezavi z marginaliziranimi identitetami. Sram v literaturi raziskujemo tudi v povezavi naslednjimi vidiki, ki jih razumemo intersekcionalno:

• etnično pripadnostjo,
• socialnim položajem,
• hendikepiranostjo,
• spolom,
• spolno usmerjenostjo idr.

Poetika in politika sramu

Raziskujemo poetiko in politiko sramu ter ugotavljamo, kako to čustvo oblikuje literarne like ter njihove odnose ter kako se skozi literaturo razkrivajo napetosti med normativnim in deviantnim.

Naš pristop temelji na predpostavki, da sram ni le notranje doživetje, temveč tudi posledica kulturnih stikov in družbenih diskurzov. Tako sram razumemo kot orodje za analizo identitetnih praks, družbenih pritiskov in mehanizmov nadzora v literarnem prostoru.

Glas, žanr, kanon in mapiranje književnosti

V svoji raziskavi se ne osredotočamo zgolj na motivno-tematske plasti literarnih del, povezanih s sramom, temveč nas zanima, kako lahko to čustvo na novo osvetli nekatere temeljne pojme literarne vede – kot so glas, žanr, kanon in mapiranje književnosti. Gre za koncepte, ki so že ustaljeni in so se oblikovali v preteklosti, ko je bila razsežnost čustev v literarni vedi pogosto spregledana. Z vprašanjem, kako lahko te koncepte osvetlimo skozi prizmo sramu, odpremo prostor za drugačne vidike. Nekatere izmed njih izpostavljamo v nadaljevanju:

- glas: komu je v literaturi dana pravica do govora? Kdo se izraža in kdo molči?;

- žanr: kako se sram izraža v kriminalkah, sentimentalnih ljubezenskih romanih, ljudskih pravljicah?;

- prostor: kateri prostori v literaturi so prostori sramu?;

- kanon: kdo je bil zaradi sramu ali zasramovanja potisnjen na rob literarne zgodovine in kako?

Računalniška korpusna analiza

Na korpusu 300 slovenskih romanov iz 19. in začetka 20. stoletja bomo na Odseku za tehnologije znanja Instituta Jozef Stefan izvedli računalniško analizo zaznavanja sramu. Z uporabo metode "word embeddings" bomo razširili začetni nabor ključnih besed, pri čemer bomo iskali semantično sorodne izraze tudi v primerih nizke pojavnosti besede sram. Uporabili bomo predtrenirane in korpusu prilagojene modele za slovenščino ter metodo presečišča najbližjih sosedov. Po validaciji segmentov s strani literarnih strokovnjakov bomo uporabili tako nenadzorovane metode kot nadzorovane modele strojnega učenja, ob podpori tehnik povečevanja podatkov, čezjezikovnih pristopov in velikih jezikovnih modelov (ChatGPT).

Skupina 10 raziskovalk in raziskovalcev s štirih institucij

Raziskovalni center za humanistiko Univerze v Novi Gorici

• dr. Katja Mihurko
• dr. Ana Toroš
• dr. Ivana Zajc
• dr. Primož Mlačnik
• Darko Ilin

Institut Jožef Stefan

• dr. Senja Pollak
• Marko Pranjić
• dr. Matthew RJ Purver

Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta

• dr. Milena Mileva Blažić

Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti

• dr. Marijan Dović

Metode dela

• študija izbranih literarnih besedil,
• računalniška korpusna analiza,
• mapiranje,
• kritična analiza literarne kanonizacije.

Dejavnosti za širšo javnost

• Kulturni sprehod: Pot sramu – zgodovinski, pa tudi literarni prostori skozi novo perspektivo.
• Razstava: umetniška interpretacija literarnih podob sramu.
• Podkast, predavanja: dostopna in poglobljena razlaga raziskav v različnih medijih.
• Študijski viri: posodobljeni učni načrti visokošolskih predmetov, posodobljeni univerzitetni učbeniki in drugi viri na tematiko sramu ter literature za predmete na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici.