Oblike sramu v slovenski književnosti

Čeprav so čustva nepogrešljiv del literature, so bila v literarnovednih raziskavah dolgo zapostavljena, saj so jih pogosto obravnavali kot nepomembno ali neznanstveno temo. V zadnjem času se zanimanje za čustva v literarni vedi močno povečuje, kar potrjujejo številne nove študije. Na podlagi prejšnjih projektov Raziskovalnega centra za humanistiko Univerze v Novi Gorici, ki so se dotikali intimnosti v slovenski moderni in spolne želje v delih slovenskih avtoric, smo zasnovali projekt, ki se osredotoča na eno izmed manj raziskanih čustev v svetovni literaturi – sram. Gre za projekt Oblike sramu v slovenski književnosti (ang. Shapes of Shame in Slovene Literature).

Zakaj sram?

Sram je osnovno čustvo, ki ga čutimo, ko se nam zdi, da odstopamo od pričakovanj okolice. Povezano je tudi s strahom pred izključenostjo in s posameznikovo identiteto. V slovenski literaturi ima sram pomembno vlogo, a doslej še ni bil sistematično raziskan. To vrzel zapolnjuje projekt Oblike sramu v slovenski književnosti. V njem preučujemo, kako se sram izraža v slovenski književnosti od 19. stoletja do sodobnosti.

Sram razumemo kot kompleksen pojav, ki vključuje telesne odzive, notranje doživljanje in družbeni kontekst, v katerem nastane. Projekt se loteva literarne analize sramu, sramotenja in krindža kot sekundarnega sramu.

1 Cilji projekta in opis njihove realizacije

Projekt Oblike sramu v slovenski književnosti raziskuje, kako se čustvo sramu pojavlja, oblikuje in deluje v slovenski literaturi od 19. stoletja do sodobnosti. Raziskava združuje teoretske premisleke, poglobljene analize literarnih besedil ter digitalne metode obdelave literarnega korpusa. Raziskovalno delo je organizirano v štiri med seboj povezane tematske sklope – glas, žanr, mapiranje prostora in kanon. Vsak sklop predstavlja raziskovalni cilj projekta ter hkrati okvir, znotraj katerega analiziramo različne vidike poetike in politike sramu v literaturi. S kombinacijo literarnovednih analiz, računalniške korpusne obdelave ter zgodovinsko-kulturnih raziskav projekt postopno razvija celovito razumevanje vloge sramu v slovenski književnosti.

1.1 Glas: Teoretična raziskava sramu v slovenski književnosti s poudarkom na konceptu glasu

Projekt raziskuje, kako avtorji in avtorice slovenske književnosti od 19. do 21. stoletja z različnimi naratološkimi strategijami upodabljajo sram in sramotenje. Raziskujemo, kdo so nosilci sramu in kako se čustvo izraža ter politično strukturira skozi literarne pripovedi, kjer pripovedni postopki omogočajo ali onemogočajo glas likom in razkrivajo izolacijski ter osvobajajoči potencial tega čustva.

1.2 Žanr: Žanrske in vsebinske specifike prikaza sramu

Analiziramo, kako se sram v različnih literarnih žanrih – kriminalkah, romancah, ljudskih pravljicah in avtobiografskih delih – izraža skozi motive, kot so prešuštvo, revščina, razredna neenakost ter identitetna ranljivost.

1.3 Mapiranje: Prostor v povezavi s sramom

Raziskujemo, kako literarna dela povezujejo sram z resničnimi in domišljijskimi prostori ter kako pripovedne tehnike in perspektive označujejo prostore kot sramotne ali čustveno zaznamovane.

1.4 Kanon: Zgodovinski vidiki sramu v povezavi s kanonizacijo

V okviru slovenske moderne analiziramo, kako so bili literarni avtorji sramoteni z medijskimi in družbenimi mehanizmi zaradi odstopanja od norm, pri čemer je sram povezan tudi z njihovo poznejšo izključenostjo iz literarnega kanona. V okviru raziskav literarnega kanona se projekt navezuje tudi na Elektronsko zbirko Pisma, ki nastaja na Raziskovalnem centru za humanistko Univerze v Novi Gorici.

1.5 Zaključna faza projekta je namenjena širjenju rezultatov in njihovemu vključevanju v izobraževalni in kulturni prostor. Rezultate predstavljamo v radijskih oddajah, na javnih dogodkih ter skozi interdisciplinarne projekte, kot sta kulturni sprehod “Pot sramu” in umetniška razstava o literarnih podobah sramu. Raziskovalne ugotovitve vključujemo tudi v univerzitetni študijski proces in posodabljamo visokošolske učbenike s področja digitalne humanistike, literature in študij spola.

2. Ključni analitični koncepti

2.1 Identitete

Sram je čustvo, ki je tesno povezano z družbenimi normami, telesnostjo, seksualnostjo, etnično pripadnostjo in socialnim statusom – pogosto pa se v literaturi pojavlja v povezavi z marginaliziranimi identitetami. Sram v literaturi raziskujemo tudi v povezavi naslednjimi vidiki, ki jih razumemo intersekcionalno:

• etnično pripadnostjo,
• socialnim položajem,
• hendikepiranostjo,
• spolom,
• spolno usmerjenostjo idr.

2.2 Poetika in politika sramu

Raziskujemo poetiko in politiko sramu ter ugotavljamo, kako to čustvo oblikuje literarne like ter njihove odnose ter kako se skozi literaturo razkrivajo napetosti med normativnim in deviantnim.

Naš pristop temelji na predpostavki, da sram ni le notranje doživetje, temveč tudi posledica kulturnih stikov in družbenih diskurzov. Tako sram razumemo kot orodje za analizo identitetnih praks, družbenih pritiskov in mehanizmov nadzora v literarnem prostoru.

2.3 Glas, žanr, kanon in mapiranje književnosti

V svoji raziskavi se ne osredotočamo zgolj na motivno-tematske plasti literarnih del, povezanih s sramom, temveč nas zanima, kako lahko to čustvo na novo osvetli nekatere temeljne pojme literarne vede – kot so glas, žanr, kanon in mapiranje književnosti. Gre za koncepte, ki so že ustaljeni in so se oblikovali v preteklosti, ko je bila razsežnost čustev v literarni vedi pogosto spregledana. Z vprašanjem, kako lahko te koncepte osvetlimo skozi prizmo sramu, odpremo prostor za drugačne vidike. Nekatere izmed njih izpostavljamo v nadaljevanju:

- glas: komu je v literaturi dana pravica do govora? Kdo se izraža in kdo molči?;

- žanr: kako se sram izraža v kriminalkah, sentimentalnih ljubezenskih romanih, ljudskih pravljicah?;

- prostor: kateri prostori v literaturi so prostori sramu?;

- kanon: kdo je bil zaradi sramu ali zasramovanja potisnjen na rob literarne zgodovine in kako?

2.4 Računalniška korpusna analiza

Na korpusu 300 slovenskih romanov iz 19. in začetka 20. stoletja bomo na Odseku za tehnologije znanja Instituta Jozef Stefan izvedli računalniško analizo zaznavanja sramu. Z uporabo metode "word embeddings" bomo razširili začetni nabor ključnih besed, pri čemer bomo iskali semantično sorodne izraze tudi v primerih nizke pojavnosti besede sram. Uporabili bomo predtrenirane in korpusu prilagojene modele za slovenščino ter metodo presečišča najbližjih sosedov. Po validaciji segmentov s strani literarnih strokovnjakov bomo uporabili tako nenadzorovane metode kot nadzorovane modele strojnega učenja, ob podpori tehnik povečevanja podatkov, čezjezikovnih pristopov in velikih jezikovnih modelov (ChatGPT).

3 Skupina 10 raziskovalk in raziskovalcev s štirih institucij

Raziskovalni center za humanistiko Univerze v Novi Gorici

• dr. Katja Mihurko
• dr. Ana Toroš
• dr. Ivana Zajc
• dr. Primož Mlačnik
• Darko Ilin, mag.

Institut Jožef Stefan

• dr. Senja Pollak
• Marko Pranjić
• dr. Matthew RJ Purver

Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta

• dr. Milena Mileva Blažić

Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti

• dr. Marijan Dović (v letu 2025)
• dr. Lucija Mandić (od l. 2026 dalje)

4 Metode dela

• študija izbranih literarnih besedil,
• računalniška korpusna analiza,
• mapiranje,
• kritična analiza literarne kanonizacije.

5 Strategija in potek raziskave

Projekt Oblike sramu v slovenski književnosti raziskuje, kako se čustvo sramu pojavlja in deluje v slovenski literaturi od 19. stoletja do sodobnosti. Raziskava združuje literarnovedne, digitalnohumanistične in interdisciplinarne pristope ter sram obravnava kot čustveni, kulturni in družbeni pojav.

Raziskovalna strategija temelji na štirih osrednjih analitičnih sklopih: glas, žanr, prostor in kanon. Ti sklopi omogočajo celostno razumevanje načinov, kako literatura upodablja sram ter kako se to čustvo povezuje z družbenimi normami, identitetami in literarnimi oblikami.

V sklopu glasu raziskujemo, kako pripovedne strategije oblikujejo izražanje sramu v literarnih besedilih. Zanima nas, kdo v pripovedi lahko govori o sramu, kdo je utišan in kako pripovedna perspektiva omogoča ali omejuje izražanje tega čustva. Posebej analiziramo, kako pripovedni glas razkriva izolacijski, a tudi potencialno emancipatorni vidik sramu.

V sklopu žanra preučujemo, kako se sram pojavlja v različnih literarnih zvrsteh, kot so romani, kriminalke, sentimentalna literatura, ljudske pravljice in avtobiografska besedila. Analiziramo motive, kot so prešuštvo, revščina, razredna neenakost in identitetna ranljivost, ter način, kako posamezni žanri oblikujejo specifične pripovedne vzorce sramu.

Raziskava vključuje tudi prostorsko razsežnost sramu, saj analiziramo, kako literarna dela povezujejo čustvo sramu z določenimi resničnimi ali imaginarni prostori. Zanimajo nas načini, kako pripovedne tehnike in perspektive označujejo prostore kot sramotne ali čustveno zaznamovane.

Pomemben del projekta je zgodovinski vidik literarnega kanona, kjer raziskujemo, kako so bili posamezni avtorji in avtorice zaradi družbenih norm, škandalov ali javnega sramotenja potisnjeni na rob literarne zgodovine ter kako so procesi kanonizacije povezani z družbenimi mehanizmi sramotenja.

Raziskava združuje klasične literarnovedne metode (poglobljene analize besedil, študije primerov in teoretske premisleke) z računalniško korpusno analizo. Na obsežnem korpusu slovenskih romanov iz 19. in začetka 20. stoletja izvajamo digitalno analizo izrazov, povezanih s sramom, s pomočjo metod semantičnega modeliranja (npr. word embeddings). S tem širimo nabor ključnih izrazov, povezanih s sramom, ter prepoznavamo tudi posredne ali redkeje uporabljene načine njegovega izražanja v literaturi.

S kombinacijo digitalnih metod in poglobljenega literarnovednega branja projekt odpira nove poglede na slovensko književnost ter prispeva k razumevanju, kako literatura oblikuje in razkriva kompleksne odnose med čustvi, identiteto in družbo.

6 Faze projekta

Raziskava v projektu Oblike sramu v slovenski književnosti poteka v več zaporednih fazah, ki vključujejo znanstveno raziskovanje, mednarodno sodelovanje ter predstavitev rezultatov strokovni in širši javnosti.

6.1 Vzpostavitev projekta in raziskovalne infrastrukture

V začetni fazi projekta vzpostavimo organizacijski in raziskovalni okvir. Pripravimo projektno spletno stran, oblikujemo raziskovalni korpus ter organiziramo mednarodno raziskovalno delavnico oz. simpozij Oblike sramu v književnosti, kjer sodelujejo mednarodno uveljavljeni strokovnjaki in strokovnjakinje iz različnih delov Evrope in širše. Njihovi prispevki in odzivi pomagajo oblikovati nadaljnje raziskovalne usmeritve projekta.

6.2 Raziskovalna in analitična faza

Osrednji del projekta predstavlja poglobljena raziskava sramu v slovenski književnosti. Raziskovalci analizirajo literarna dela v okviru štirih tematskih sklopov – glas, žanr, mapiranje prostora in kanon – ter pripravljajo znanstvene članke za mednarodne recenzirane revije v bazi Scopus. Vzporedno potekajo redna srečanja delovnih skupin, na katerih spremljamo napredek raziskave, usklajujemo metodologijo in načrtujemo nadaljnje korake. Do konca junija 2026 pripravimo znanstvene članke za objavo v mednarodni znanstveni reviji Slavia Centralis (Scopus).

6.3 Interpretacija in predstavitev raziskovalnih rezultatov

V tej fazi rezultate raziskav predstavljamo na znanstvenih dogodkih in jih povezujemo v širše interpretativne celote. Organiziramo konferenco, na kateri ožja raziskovalna skupina v okviru projekta predstavi ugotovitve slovenski strokovni javnosti. Na podlagi konferenčnih prispevkov pripravimo tudi znanstveno monografijo Oblike sramu: Glas, žanr, mapiranje, literarni kanon.

6.4 Prenos rezultatov v javnost in izobraževanje

Zaključna faza projekta je namenjena širjenju rezultatov in njihovemu vključevanju v izobraževalni in kulturni prostor. Rezultate predstavljamo v radijskih oddajah, na javnih dogodkih ter skozi interdisciplinarne projekte, kot sta kulturni sprehod “Pot sramu” in umetniška razstava o literarnih podobah sramu. Raziskovalne ugotovitve vključujemo tudi v univerzitetni študijski proces in posodabljamo visokošolske učbenike s področja digitalne humanistike, literature in študij spola.

7 Dejavnosti za širšo javnost

• Kulturni sprehod: Pot sramu – zgodovinski, pa tudi literarni prostori skozi novo perspektivo.
• Razstava: umetniška interpretacija literarnih podob sramu.
• Podkast, predavanja: dostopna in poglobljena razlaga raziskav v različnih medijih.
• Študijski viri: posodobljeni učni načrti visokošolskih predmetov, posodobljeni univerzitetni učbeniki in drugi viri na tematiko sramu ter literature za predmete na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici.