O centru

Raziskovalke in raziskovalca iz Raziskovalnega centra za humanistiko delujejo na naslednjih področjih:

Literarne vede

Raziskave na področju literarnih ved segajo od recepcijsko usmerjene literarne zgodovine in teorije do primerjalne književnosti in literarne imagologije. Z literarnovednimi raziskavami sežemo tudi na področje digitalne humanistike ter na področja študij spolov, medijskih študij, memorije in travme. V tem okviru se med drugim posvečamo komparativnem raziskovanju manjšinskih in čezmejnih literatur ter literatur v stiku, pri čemer razvijamo koncept čezmejne didaktike književnosti.

Digitalna humanistika

Digitalna humanistika vzpostavlja ravnotežje med humanistiko in računalništvom, ki sta na metodološki ravni različna. V Raziskovalnem centru za humanistiko se teoretsko in eksperimentalno ukvarjamo s področji vizualizacije podatkov, oddaljenega branja, elektronskimi kritičnimi objavami. Sodelujemo pri več projektih, ki so povezani z digitalnimi podatkovnimi zbirkami s področij literature in kulture.

V raziskovalni skupini razvijamo elektronsko zbirko Pisma.

Študiji spolov

V širokem polju študij spolov naše raziskave osredinjamo na literarno ustvarjalnost avtoric, njihovo recepcijo v različnih kulturnih prostorih in reprezentacije spolov v slovenski in svetovni književnosti. Proučujemo predstavnice ženskega gibanja na v času in prostoru habsburške monarhije, socialna omrežja in zgodovino emocij, kakor se razkriva iz korespondenc. V raziskave vključujemo pristope literarne vede, digitalne humanistike in kulturne zgodovine.

Migracije, manjšine in mejne študije

Naša raziskava se ukvarja s kulturno dediščino in kulturnim spominom diaspore in migrantskih skupnosti ter z izrazi njihovih „neizključnih“, večkratnih identitet na jezikovni in kulturni način. Raziskujemo tudi vzorce večjezičnosti v zvezi z etničnimi manjšinami in obmejnimi območji, s posebnim poudarkom na Srednji in Jugovzhodni Evropi. Na koncu še semiotične pokrajine obmejnih regij raziskujemo v široki primerjalni perspektivi in se osredotočamo na vprašanja, kot so odpor, hibridnost in »drugost«.

Zgodovine medijske umetnosti

Zgodovine medijske umetnosti skuša v tradicionalno umetnostnozgodovinsko disciplino vključiti diskurz o medijih in medialnosti iz drugih disciplin, pri čemer uporablja tudi izsledke filmskih študijev, literarne vede in medijske študijev. Zgodovina medijske umetnosti, ki v ospredje postavlja tehnično osnovo kulturnih oblik, raziskuje ločene, a medsebojno prepletene zgodovine medijev, kot so film, fotografija, povečana resničnost, z mediji, kot so slikarstvo, risanje, gledališče, ples in knjiga. Poseben poudarek je na kinematografiji in računalnikih, saj mediji dominirajo v kulturnih in umetniških imaginarijih 20. in 21. stoletja.

Raziskovalke in raziskovalke iz Raziskovalnega centra za humanistiko pedagoško delujejo na Fakulteti za humanistiko.