Napovedujemo: mednarodni simpozij Oblike sramu v književnosti

15.–18. junij 2026
Univerza v Novi Gorici, Raziskovalni center za humanistiko (Nova Gorica, Slovenija)

Raziskovalni center za humanistiko Univerze v Novi Gorici organizira mednarodni simpozij Oblike sramu v književnosti, ki bo potekal od 15. do 18. junija 2026 v Novi Gorici v hibridni obliki (v živo in na daljavo). Dogodek je del temeljnega raziskovalnega projekta Oblike sramu v slovenski književnosti (J6-60113), ki ga financira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS).

Simpozij bo posvečen raziskovanju sramu kot pomembnega socialnega in moralnega čustva v literaturi. Sram nastaja, ko posameznik zazna neskladje med lastnim ravnanjem in ponotranjenimi družbenimi normami ali pričakovanji drugih. V književnosti se kaže na različnih ravneh – skozi motiviko, reprezentacijo likov, zaplet, pripovedni glas ter metaforično in simbolno govorico – in pomembno oblikuje čustveno dinamiko besedil.

Dogodek bo osvetlil poetiko in politiko sramu v literaturi z intersekcionalne perspektive. Posebno pozornost bomo namenili vprašanju, kako je sram reprezentiran in kako ga doživljajo literarni liki glede na družbene in identitetne dejavnike, kot so spol, razred, etničnost, hendikepiranost ali kvir identitete. Razprava bo odprla tudi manj raziskana področja, kot so razredni sram, kvir sram ali upodobitve hendikepiranosti, ter raziskovala sram kot osebno izkušnjo in kot družbeni mehanizem discipliniranja.

Udeležba na simpoziju je brez kotizacije. Vsak prispevek bo predstavljen v 20-minutnem predavanju, ki mu bo sledila razprava.

Vabljeno plenarno predavanje

Na dogodku bo vabljeno plenarno predavanje izvedla prof. dr. Mónica Bolufer Peruga (European University Institute, Firence, Italija), priznana raziskovalka zgodovine čustev in književnosti, katere delo pomembno prispeva k razumevanju kulture zgodnjega novega veka. Naslov njenega predavanja se glasi Spolno zaznamovane pripovedi o nacionalnem ponosu in sramu: transnacionalna in transatlantska potovanja romana iz 18. stoletja.

Predavanje bo obravnavalo pomen literarnih virov za kulturno in politično zgodovino ter preobrazbene učinke prevajanja in kroženja knjig. Raziskovalka se bo poglobila v politične in spolne implikacije filozofskega in sentimentalnega romana v kontekstu oblikovanja narodov in imperialnih rivalstev v 18. stoletju. Znani roman Lettres d’une Péruvienne (1747) francoske pisateljice Françoise de Graffigny je doživel številne različice, priredbe in nadaljevanja po Evropi. Med njimi posebej izstopa španski prevod, ki ga je pripravila prevajalka María Rosario Romero (1792), ter domnevni (najverjetneje fiktivni) predhodni prevod druge ženske iz kolonialnega Peruja. Ti različici sta posebej pomembni v kontekstu t. i. črne legende o Španiji in njenem imperiju ter političnih in družbenih pretresov in atlantskih revolucij poznega 18. stoletja.

Na podlagi te študije primera bo avtorica raziskala tri medsebojno povezane teme: prevajanje kot ustvarjalen in pogosto sodelovalen proces prepisovanja, prirejanja in ponovnega kroženja besedil; njegov pomen za ženske kot način, kako so lahko intelektualno posegale v »republiko pisem«; ter vlogo literature v procesih mednarodnega tekmovanja za kulturno in politično prevlado, ki vključujejo sramotenje tekmecev in oblikovanje nacionalnega ponosa.