Znanstveni popoldnevi

"Raziskovalni center humanistike (RCH) je 4. marca v okviru znanstvenega popoldneva UNG gostil ameriškega zgodovinarja Michael Kozuh, specialista za antično zgodovino Perzije in Babilona. Dr. Kozuh sodi med redke raziskovalce, ki obvladajo starodavne jezike starega Bližnjega vzhoda, kar mu omogoča neposredno branje in interpretacijo izvornih besedil. Ob tem velja poudariti, da gre za slovenskega Američana, na katerega korenine je posebej ponosen.

Na predavanju je predstavil eno najbolj znanih, a pogosto napačno razumljenih antičnih besedil, t. i. Kirov valj, ki ga mnogi označujejo kot prvo deklaracijo človekovih pravic. Toda ali takšna interpretacija zdrži zgodovinsko presojo? V času naraščajočih napetosti na Bližnjem vzhodu je vprašanje kritičnega razumevanja zgodovine še posebej aktualno.

Predavanje je ponudilo dvojno perspektivo: po eni strani natančno rekonstrukcijo zgodovinskega konteksta v 6. stoletju pr. n. št., po drugi pa analizo sodobnih interpretacij tega zgodovinskega artefakta. Kozuh je pokazal, da Kirov valj ne predstavlja zgodnjega dokumenta človekovih pravic, temveč tipičen primer mezopotamske kraljevske propagande, v kateri novi vladar legitimira svojo oblast z diskreditacijo predhodnika, sklicevanjem na božansko podporo in simbolnimi političnimi gestami, kot je vračanje verskih artefaktov.

Poseben poudarek je namenil razumevanju teh dejanj v okviru antične politične logike: vračanje kipov bogov in obnova templjev nista bila izraz univerzalne verske svobode, temveč premišljena strategija utrjevanja oblasti in vzpostavljanja lojalnosti v imperiju.

V drugem delu predavanja je osvetlil, kako se je pomen Kirovega valja radikalno preoblikoval v 20. stoletju, zlasti v času vladavine iranskega šaha Reza Pahlavija, ki ga je promoviral kot simbol razsvetljenega vladanja in celo kot prvo listino človekovih pravic. V digitalni dobi so se te interpretacije še dodatno okrepile, tudi z razširjanjem povsem izmišljenih prevodov, ki nimajo nobene podlage v izvirnem besedilu.
Predavanje je tako odprlo širše metodološko vprašanje: kako in zakaj sodobne družbe preteklost reinterpretirajo v skladu s svojimi ideološkimi potrebami ter kakšna je pri tem vloga zgodovinopisja v času informacijske fragmentacije in digitalnih mitov.

Po predavanju je sledila razprava ob prigrizku. Predavanje je moderiral dr. Milan Mrđenović.

Celotno predavanje (v angleškem jeziku) si lahko ogledate tukaj:

https://www.youtube.com/watch?v=GggRiZwIGes"