RCH bRunCH

RCH bRunCHi predstavljajo serijo transdisciplinarnih srečanj, ki jih organizira Raziskovalni center za humanistiko Univerze v Novi Gorici. Namenjena so ustvarjanju prostora za poglobljene pogovore, izmenjavo idej in povezovanje raziskovalk_cev, študentk_ov vseh treh stopenj študija ter širše akademske skupnosti. V prijetnem in neformalnem vzdušju – ob kavi, prigrizkih in odprtosti duha – gostimo raznolike sogovorke_ce, s katerimi razmišljamo o presečiščih znanosti, umetnosti in družbe. bRunCHi so obenem prostor srečevanja, soustvarjanja in kritične refleksije, ki spodbuja dialog med disciplinami, generacijami in pristopi.

Pisanje meje: Večjezičnost v moderni tržaški književnosti

3. 11. 2026, P8, ob 10.00, Univerza v Novi Gorici, Kompas, P8

Dr. Marianna Deganutti, Inštitut za svetovno književnost slovaške Akademije znanosti

Predavanje razkriva izzive literarnega ustvarjanja v Trstu, ključnem evropskem obmejnem prostoru, ki leži na stičišču latinske, germanske in slovanske civilizacije. Z analizo del reprezentativnih modernih piscev, kot so Italo Svevo, Boris Pahor, Claudio Magris in James Joyce, predavanje raziskuje večjezične prakse, ki izhajajo iz njihovih specifičnih jezikovnih izbir. Razprava presega običajne, manifestirane strategije, kot sta kodni preklop in hibridizacija, ter izpostavlja latentne prakse. Te vključujejo pisanje po analogiji in izkoriščanje notranjih jezikovnih plasti za navezovanje na kompleksno dediščino mesta. Poleg tega predavanje prikazuje, kako so se ti avtorji odzivali na jezikovne, kulturne in politične pritiske svojega okolja ter s tem na novo definirali meje, ki tradicionalno ločujejo različne jezike. Z združevanjem teh raznolikih vplivov analiza razkriva, kako Trst služi kot edinstven laboratorij za »obmejno književnost«.

Moderatorka: prof. dr. Ana Toroš

Eros & Thanatos detektivke: od umora v gotskem romanu skrivnosti do funkcije ljubezni v sodobni detektivki

Predavanje si za izhodišče jemlje kratko zgodbo Gospodična de Scuderi (Das Fräulein von Scuderi), ki jo je spisal E.T.A. Hoffman leta 1819, se pravi krepko pred tremi detektivkami E.A. Poeja, ki so tlakovale pot do A.C. Doylea in njegovega Sherlock Holmesa. V tem oziru lahko romantično tradicijo gotskega romana jemljemo kot predhodnico detektivske zgodbe, ki skozi svoj nadaljni razvoj permutira štiri osnovne elemente, ki jih lahko še danes imamo za temeljne zidake žanra: žrtev (truplo), družba (osumljenci), detektiv (preiskovalec) in morilec (storilec). Tisto, kar pa ves čas spremlja razvoj tega žanra kot njegova senca, ki od znotraj spodjeda logiko detektivskega dela, pa je natanko hrbtna plat smrti, tj. ljubezen.

Prijazno vabljeni!

Kako berejo Cankarja algoritmi?

Na prvem srečanju v sklopu RCH bRunCHev smo gostili Lucijo Mandić, mlado raziskovalko in digitalno humanistko z Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. V predavanju je predstavila uporabo digitalnih metod pri preučevanju slovenskega literarnega kanona, s poudarkom na primerjavah kanonizirane in nekanonizirane proze (dolgega) 19. stoletja.

Dogodek smo zaključili v sproščenem vzdušju ob kavi, prigrizkih in živahni razpravi, ki je potrdila, da je prostor med algoritmi in Cankarjem lahko tudi prostor živih srečanj.

Spomin, literatura in Rižarna

Na drugem srečanju v sklopu RCH bRunCHev smo gostili dr. sc. Natko Badurino z Univerze v Vidmu. V svojem predavanju je predstavila analitične in raziskovalne pristope študij spomina skozi prizmo tržaške literature, s posebnim poudarkom na literarnem in družbenem spominjanju na Rižarno kot simbol travmatične preteklosti.

Dogodek smo zaključili z neformalnim druženjem, ki je ponovno potrdilo, da so bRunCHi prostor pomembnih vsebin in odprtih pogovorov.

Pisma čez meje – o izseljenstvu, spominu in raziskovanju

Na tretjem srečanju v sklopu RCH bRunCHev smo gostili zanimive mednarodne goste ter študentke in študente Fakultete za humanistiko, med njimi tudi udeleženke_ce mednarodnega programa EMMIR. Osrednji poudarek je bil na predstavitvi projekta PISMA, ki ga vodi dr. Katja Mihurko Poniž, in ki raziskuje pomen osebne korespondence v kontekstu kulturne zgodovine in spomina.

Dr. Mirjam Milharčič Hladnik je v krajšem predavanju spregovorila o izseljenski zgodovini in njenem pomenu za razumevanje sodobnih migracijskih vprašanj, medtem ko je Joe Valenčič, potomec slovenskih izseljencev iz ZDA, predstavil bogato dopisovanje svoje družine ter refleksije o pomenu priseljenske zgodovine za oblikovanje identitete.

Dogodek smo zaokrožili z živahno razpravo in druženjem ob kavi in prigrizkih.

Manjšinski problem med vojnama – zgodovinski odzivi na narodne manjšine v Evropi

Četrto srečanje RCH bRunCH je osvetlilo eno ključnih, a pogosto prezrtih vprašanj evropske zgodovine – položaj narodnih manjšin v času med obema svetovnima vojnama. Gost dr. Oskar Mulej, zgodovinar in raziskovalec z Inštituta za vzhodnoevropsko zgodovino Univerze na Dunaju, je v predavanju predstavil kompleksno sliko t. i. "manjšinskega problema" ter raznolike odzive nanj. Dogodek smo zaokrožili v duhu bRunCHev – s pogovorom ob kavi in prigrizkih.

𝐃𝐢𝐬𝐤𝐮𝐫𝐳𝐢 𝐢𝐧 𝐩𝐫𝐚𝐤𝐬𝐞 𝐯𝐦𝐞𝐬𝐧𝐞𝐠𝐚 𝐯 𝐚𝐥𝐩𝐬𝐤𝐨-𝐣𝐚𝐝𝐫𝐚𝐧𝐬𝐤𝐢 𝐫𝐞𝐠𝐢𝐣𝐢: 𝐂𝐞𝐥𝐨𝐯𝐞𝐜, 𝐋𝐣𝐮𝐛𝐥𝐣𝐚𝐧𝐚 𝐢𝐧 𝐓𝐫𝐬𝐭 𝟏𝟖𝟏𝟓-𝟏𝟗𝟏𝟒

Na petem bRunCHu Raziskovalnega centra za humanistiko smo gostile_i kulturno antropologinjo 𝐝𝐫. 𝐉𝐚𝐧𝐢𝐧𝐞 𝐒𝐜𝐡𝐞𝐦𝐦𝐞𝐫, ki je z nami delila svoje delo na raziskovalnem projektu FWF 𝐃𝐢𝐬𝐤𝐮𝐫𝐳𝐢 𝐢𝐧 𝐩𝐫𝐚𝐤𝐬𝐞 𝐯𝐦𝐞𝐬𝐧𝐞𝐠𝐚 𝐯 𝐚𝐥𝐩𝐬𝐤𝐨-𝐣𝐚𝐝𝐫𝐚𝐧𝐬𝐤𝐢 𝐫𝐞𝐠𝐢𝐣𝐢: 𝐂𝐞𝐥𝐨𝐯𝐞𝐜, 𝐋𝐣𝐮𝐛𝐥𝐣𝐚𝐧𝐚 𝐢𝐧 𝐓𝐫𝐬𝐭 𝟏𝟖𝟏𝟓-𝟏𝟗𝟏𝟒.

Dr. Schemmer je preko analize osebnih korespondenc in primerjave z javnimi objavami avtoric_jev izpostavila, kako ključno vlogo je v obravnavanem obdobju imela večkulturnost, ki je v raziskavah nacionalnih okvirjev pogosto spregledana. Primera, ki ju je predstavila, sta ustvarjanje in delo alpinista in humanista Juliusa Kugyja in geografa, speleologa, zgodovinarja in politika Francesca Musonija iz Benečije, ki odlično ponazarjata večplastnost kulturnih identitet v regiji.

Preberi več.