Univerza v Novi Gorici gosti drugo delavnico SMASHing

Na delavnici se bo zbralo okoli 80 slovenskih in tujih znanstvenikov in znanstvenic, ki razvijajo najsodobnejše aplikacije umetne inteligence in strojnega učenja v naravoslovju in humanistiki.

Delavnica bo hkrati tretje letno srečanje projekta SMASH, ki ga sofinancira Evropska komisija v okviru programa Obzorje Evropa (Horizon Europe), ukrepov Marie Skłodowska-Curie (MSCA) COFUND, in Republika Slovenija, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino, ter Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Projekt SMASH povezuje znanstvenice in znanstvenike iz petih vodilnih slovenskih institucij z okrog 30 akademskimi institucijami po svetu ter številnimi slovenskimi podjetji. Sledi našim prejšnjim dogodkom, prvi delavnici SMASH(ing) leta 2024 v Vipavi in konferenci Umetna inteligenca za znanost (AI for Science), ki je potekala v Ljubljani leta 2025.

Na delavnici bo predavala skupina uglednih raziskovalcev in raziskovalk iz devetih držav EU, ZDA, Kitajske in Južnoafriške republike, ki s svojim strokovnim znanjem pokrivajo širok spekter znanstvenih disciplin, na katere strojno učenje in umetna inteligenca pomembno vplivata. Poleg vabljenih predavanj in predstavitev bodo na delavnici potekale tudi različne razprave, namenjene spodbujanju izmenjave znanja med različnimi raziskovalnimi področji in prepoznavanju priložnosti za prihodnje sodelovanje.

Delavnica bo vključevala tudi več okroglih miz in javnih dogodkov:

V ponedeljek, 19. oktobra 2026, se bo ob 14. uri začela otvoritvena slovesnost z uvodnimi besedami dr. Boštjana Goloba (rektorja Univerze v Novi Gorici), mag. Dejana Flaškerja (vršilca dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za inovacije in digitalizacijo v izobraževanju in znanosti), dr. Gregorja Majdiča (rektorja Univerze v Ljubljani), dr. Leona Cizlja (direktorja Instituta Jožef Stefan), mag. Mojce Dolinar (direktorice Urada za meteorologijo, hidrologijo in oceanografijo, ARSO) in dr. Aleša Bošnjaka (direktorja Inštituta informacijskih znanosti v Mariboru – IZUM).

Uvodnim besedam bo sledila okrogla miza z naslovom »Oblikovanje prihodnosti umetne inteligence v znanosti: strategije in priložnosti financiranja«. Raziskala bo, kako umetna inteligenca spreminja znanost in kako lahko strategije financiranja podprejo te spremembe. Razprava bo obravnavala tako »UI za znanost« – uporabo naprednih metod umetne inteligence za pospešitev znanstvenih odkritij, kot tudi »znanost za UI« – kje lahko kompleksni znanstveni izzivi pomagajo pri razvoju zmogljivejših sistemov umetne inteligence. Udeleženci in udeleženke okrogle mize iz Slovenije, Evropske komisije, Združenih držav Amerike in Kitajske bodo primerjali svoje pristope k financiranju raziskav, infrastrukturi umetne inteligence, inštitutom, ki se ukvarjajo z umetno inteligenco, ter javno-zasebnemu sodelovanju, obenem pa bodo obravnavali tudi vprašanja tehnološke suverenosti Evrope, dostopa do modelov in podatkov ter potrebe po ohranjanju človeškega razumevanja in znanstvene presoje, medtem ko umetna inteligenca vse bolj pospešuje pridobivanje znanstvenih rezultatov. Udeleženci in udeleženke okrogle mize bodo tudi razpravljali, kakšen ekosistem znanosti, podprt z umetno inteligenco, si želimo zgraditi, in kakšni mehanizmi financiranja ter spodbude so potrebni, da to dosežemo.

Udeleženci in udeleženke okrogle mize:

• Mag. Dejan Flašker, vršilec dolžnosti generalnega direktorja, Direktorat za inovacije in digitalizacijo v izobraževanju in znanosti),
• Dr. Jan Jona Javoršek, vodja Centra za mrežno infrastrukturo in delovnega paketa SLAIF za ozaveščanje in razširjanje, Institut Jožef Stefan),
• Shana Impens, vodja projekta pri Evropski izvajalski agenciji za raziskave (REA), ki jo upravlja Evropska komisija) (spletna udeležba),
• Dr. Sascha Caron, fizik osnovnih delcev, profesor na Univerzi Radboud, Nizozemska, sopredsedujoči za astronomijo in temeljno fiziko projekta SCIANCE (Shaping AI in Science, by Scientists, for Europe), financiranega s strani programa Horizon Europe) (spletna udeležba),
• Dr. Jure Zupan, fizik osnovnih delcev, profesor na Univerzi v Cincinnatiju, ZDA) in
• Dr. Lili Yang, astrofizičarka, profesorica na Univerzi Sun Yat-sen, Kitajska).

Okroglo mizo bo povezovala: dr. Gabrijela Zaharijas (astrofizičarka, profesorica na Univerzi v Novi Gorici, koordinatorica projekta MSCA COFUND SMASH)

V okviru delavnice bo v torek, 20. oktobra, ob 18. uri, v X-centru v Novi Gorici potekala javna okrogla miza z naslovom »Prihodnost izobraževanja in raziskav v dobi umetne inteligence«.

Umetna inteligenca pospešeno spreminja način izvajanja raziskav, poučevanja v visokem šolstvu ter ocenjevanje uspešnosti raziskovalcev in raziskovalk. Okrogla miza bo odpirala naslednja vprašanja: Kakšno obliko prevzemata akademsko raziskovanje in poučevanje v dobi umetne inteligence? Kaj pomeni raziskovati – in se izobraževati kot študent ali študentka –, ko ti je domnevno nadčloveško znanje ves čas na dosegu rok?

Na okrogli mizi bodo sodelovali ugledni, mednarodno uveljavljeni strokovnjaki in strokovnjakinje z univerz in podjetij:

• Dr. Camille Howson, profesorica visokega šolstva na Imperial College London, Združeno kraljestvo, strokovnjakinja za raziskovanje visokega šolstva s poudarkom na vključenosti študentov in študentk; študijskih rezultatih in napredku pri učenju; enakosti in socialni pravičnosti; ter kakovosti, uspešnosti in odgovornosti;
• Dr. Jana Javornik, svetovalka za etiko pri projektu SMASH in ustanovna članica UNESCOve mreže Women for Ethics of AI (Ženske za etiko umetne inteligence), gostujoča raziskovalna profesorica na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani, bivša generalna direktorica za visokošolsko izobraževanje, preučuje javne politike, družbeno trajnost in trajnost delovnega okolja, enakost, raznolikost in vključenost (EDI), etiko umetne inteligence, primerjalno metodologijo in prenos znanja;
• Dr. Matjaž Ličer, raziskovalec na Agenciji Republike Slovenije za okolje – ARSO, strokovnjak na področju oceanografije, onesnaževal, aplikacij strojnega učenja v raziskavah ekstremnih vremenskih pojavov.

Dogodek bo povezoval dr. Roberto Trotta, kozmolog, vodja skupine za teoretično in znanstveno preučevanje znanosti o podatkih na Mednarodni šoli za višje študije (International School for Advanced Studies – SISSA) v Trstu, Italija, kjer je tudi direktor Interdisciplinarnega laboratorija. Je avtor več poljudnoznanstvenih knjig in uveljavljen strokovnjak v astrofiziki, znan po kritičnem preučevanju vloge in vpliva umetne inteligence v znanstvenem raziskovanju.

Okrogla miza bo potekala v angleškem jeziku. Vstop je prost.

V sredo, 21. oktobra, bo na Univerzi v Novi Gorici v okviru cikla Znanstveni popoldnevi potekalo javno predavanje z naslovom »Kaj bo umetna inteligenca naredila iz nas? Bomo zaradi nje pametnejši ali neumnejši? Bolj ali manj človeški?« Predaval bo prof. dr. Johannes Schneider z Univerze v Lihtenštajnu, ki bo Univerzo v Novi Gorici obiskal kot vabljeni predavatelj na delavnici SMASHing.
Medtem ko se večina trenutnih razprav osredotoča na to, kaj bi umetna inteligenca lahko postala, bo predavanje vprašanje obrnilo in se vprašalo: v kaj nas bo umetna inteligenca spremenila? Ker postajajo sistemi umetne inteligence vse bolj zmogljivi, prilagojeni posamezniku in vpeti v naše vsakdanje življenje, lahko globoko vplivajo na naš način razmišljanja, učenja, sprejemanja odločitev ter naše odnose do drugih. Nas bo umetna inteligenca naredila pametnejše ali neumnejše? Bolj osamljene ali bolj povezane? Bolj samostojne ali bolj odvisne?

Prof. dr. Schneider bo najprej razjasnil nekatere tehnološke vidike sodobne umetne inteligence, nato pa predstavil, kaj nam dosedanje znanstvene raziskave povedo o njenem vplivu na človeško razmišljanje, razvoj in odnose. Na koncu pa bo raziskal možnosti, kako bi lahko oblikovali umetno inteligenco tako, da nas bo spreminjala na bolje.

Več informacij: https://ung.si/en/news/event/360/what-will-ai-make-us-smarter-or-dumber-more-or-less-human/

Predavanje bo potekalo v angleškem jeziku.