Biotehnologija in okolje

Cilj predmeta je študentom posredovati osnovna znanja iz biotehnologije, s posebnim poudarkom na okoljskih aplikacijah in vplivih biotehnoloških procesov na okolje. Predmet zgoščeno predstavi uporabo biotehnologije v industriji, medicini in kmetijstvu, obenem pa seznanja študenta s posledicami sproščanja biotehnoloških produktov v okolje in uporabo biotehnoloških metod za zaščito okolja. Študenti bodo dobili vpogled v različne nivoje biotehnologije, od osnovnih procesov na molekulski ravni, preko genskega spreminjanja organizmov, do pravnih regulativ uporabe gensko spremenjenih organizmov in principov nadzora.
Študenti pridobijo osnovna znanja o biotehnoloških postopkih, ki so osnova za kritično ovrednotenje novih biotehnoloških procesov in produktov. Študenti razvijejo tudi sposobnost racionalne in kritične presoje dobrih in slabih strani posameznih biotehnoloških procesov z družbenega, etičnega in varnostnega vidika.

Za uspešno razumevanje snovi je potrebno osnovno predznanje s področja biologije, mikrobiologije, biokemije in kemije.

• Pomen biotehnologije in njene smeri
• Molekularne osnove biotehnologije (tehnologija rekombinantne DNA)
• Osnovne tehnike v biotehnologiji
• Biotehnološki procesi
• Mikrobne, rastlinske in živalske kulture
• Uporaba biotehnologije v kmetijstvu in živilstvu
• Uporaba biotehnologije v farmaciji in medicini
• Gensko spremenjeni organizmi (GSO)
• Okoljska biotehnologija; biogoriva, biotehnološki procesi za čiščenje vode in tal, bioremediacija, biosenzorji
• Etični vidiki uporabe biotehnologije
• Regulativa na področju biotehnologije
• Bioinformatika

Znanje in razumevanje:
Študenti poznajo in razumejo osnovne principe biotehnoloških procesov, od osnovnih molekulskih mehanizmov do naprednih tehnoloških procesov. Študenti poznajo širok spekter biotehnoloških aplikacij in glavne značilnosti biotehnoloških procesov. Znajo razložiti nastanek gensko spremenjenih organizmov in razumejo molekularne osnove postopka. Poznajo potencialne nevarnosti uporabe biotehnologije in znajo racionalno oceniti njihov vpliv na okolje. Poznajo regulativo na področju biotehnologije. Poglobljeno poznajo možnosti uporabe biotehnoloških procesov v okoljskih aplikacijah in njihove potencialne nevarnosti. Znajo razložiti trende v razvoju okoljske biotehnologije. So sposobni branja in razumevanja strokovne literature s področja ter kritične diskusije.

• Smith J.E. 2009. Biotechnology, Fifth Edition. Cambridge University Press. Katalog E-gradivo
• Barnum S. R. 2005. Biotechnology: An Introduction. Brooks Cole. E-gradivo
• Fulekar M.F. 2017. Environmental Biotechnology, Oxford & IBH Publishing. Katalog
• Raspor P. 1996. Biotehnologija. Bia. Katalog
• Prosojnice s predavanj, MITeam UNG/Moodle UNG učilnice

Izbrana poglavja:
• Petre, M (ed.). 2013, Environmental Biotechnology - New Approaches and Prospective Applications, IntechOpen. E-gradivo
• OECD (2013), “Biotechnology for the Environment in the Future: Science, Technology and Policy”, OECD Science,Technology and Industry Policy Papers, No. 3, OECD Publishing. http://dx.doi.org/10.1787/5k4840hqhp7j-en E-gradivo

Kolokvij iz vaj (30 %), predstavitev relevantne tematike in diskusija (10 %), pisni izpit (60 %)

Doc. dr. Martina Bergant Marušič je na UNG habilitirana za področje molekularne in celične biologije. Doktorirala je s področja biotehnologije.

BERGANT MARUŠIČ, Martina, BANKS, Lawrence. SNX17 facilitates infection with diverse papillomavirus types. Journal of virology, 2013, vol. 87, no. 2, str. 1270-1273
ŽVAB, Urška, BERGANT MARUŠIČ, Martina, LAVRENČIČ ŠTANGAR, Urška. Microplate-based assays for the evaluation of antibacterial effects of photocatalytic coatings. Applied microbiology and biotechnology, ISSN 0175-7598, 2012, str. 1341-1351
BERGANT MARUŠIČ, Martina, OZBUN, Michelle A., CAMPOS, Samuel K., MYERS, Michael P., BANKS, Lawrence. Human papillomavirus L2 facilitates viral escape from late endosomes via sorting nexin 17. Traffic, 2012, vol. 13, no. 3, str. 455-467.

REPNIK, Urška, BERGANT MARUŠIČ, Martina, WRABER-HERZOG, Branka, JERAS, Matjaž. Late dendritic cells are still able to evoke a potent alloreactive CTL response. Immunobiology, 2008, vol. 213, no. 1, str. 51-64.

BERGANT MARUŠIČ, Martina, MEDEN, Luka, REPNIK, Urška, SOJAR, Valentin, STANISAVLJEVIĆ, Dragoje, JERAS, Matjaž. Preparation of native and amplified tumour RNA for dendritic cell transfection and generation of in vitro anti-tumour CTL respones. Immunobiology, 2006, vol. 211, str. 179-189.