Izbrana poglavja iz zgodovine gradbenih tehnik in materialov

Cilji in kompetence

Študenti pri predmetu pridobijo temeljno znanje, potrebno za razumevanje culture zgodovinske gradnje, kar predstavlja nepogrešljiv temelj za nadaljnje razumevanje prakse v arhitekturnem konservatorstvu.
Pole tega študenti pridobijo osnvno znanje s področja fizikalnih, mehanskih in tehničnih značilnosti gradbenih in okrasnih materialov (kamnine in litoidi) glede na mineralne, petrografske in kemične značilnosti.

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti

Študenti morajo biti seznanjeni z metodami zgodovinskega raziskovanja ter imeti dobro znanje zgodovine arhitekture, osnove culture gradnje, osnove kemije in litologije. Prav tako se med ogledi na terenu lahko od študenta zahteva dobre sposobnosti opazovanja (veščine risanja).

Vsebina

  1. Uvod v metodologijo raziskovanja
    • Opazovanje in situ
    • Preučevanje cilja gradnje (priznavanje zgodovinskih tehnik, materialov, proizvodnih procesov s pomočjo zgodovinskih poročil in zapisih o gradnji);
    • Ocena tehnične in tehnološke sestave ter sestave materialov pri zgodovinskih stavbnih objektih;
    • Določitev širšega urbanega in okoljskega konteksta;

  2. Zgodovinske gradbene tehnike in materiali
    • Analiza in ocena gradbenih komponent (strukturni principi in dispozicija, kamnoseške tehnike in materiali);
    • Tehnike in materiali gradbenih elementov (temelji, stene, oboki, ipd.);
    • Tehnike in materiali v leseni gradnji (tramovje, stopovi ipd.)
    • Metode in materiali tradicionalnega talnega polaganja (terrazzo ipd.)
    • Štukature in štukaturne tehnike
    • Tehnični sistemi (kanalizacija, vodnjaki, zračniki in dimniki);

  3. Gradbeni process
    • Značilnosti lokacije in tal;
    • Gradbeni materiali, delovna sila in proizvodni process;
    • Dinamika med gradbenim procesom in gradbenimi projekti;
    • Prenos znanja in razvoj znanja v “znanje gradnje” (zgodovinski arhitekturni spisi ipd.)
    • Primerjava podatkov o gradnjii in učinkovite organizacije procesa gradnje s stališča prostorskih, okoljskih in vizualnih zahtev.

Upoštevajoč zahtevnost in ranljivost grajenega in naravnega okolja, delovni kontekst v okviru predmeta predstavljajo Benetke s svojo laguno. Dodatne izkušnje bodo študenti v okviru predmeta pridobili prek sodelovanja na konferencah kot osrednji/vabljeni govorci.

  1. Aplikativna petrografija in vpogledi v konservatorstvo
    • Zgodovina kamnolomov, uporaba in geološko-petrografski vpogled v določene gradbene kamnine (vicenške apnenčaste kamnine, veronske apnenčaste kamnnine, beneški trahit, alpski peščenjak, freisinške kamnine, istrske kamnine);
    • Vzroki za propadanje kamnin
    (kemično in fizično propadanje kamna in opeke, mikro-makro morfologija propadanja kamnin, konservatorski vpogledi)
    • Znanstvena karakterizacija veziv: surovine in tehnologija proizvodnje mavca, apna in cementa;
    • gline, značilnosti in proizvodi:
    antične tehnologije za izdelavo keramike, opek in terrakote; za gradnjo;

V okviru predmeta bodo študenti obiskali laboratorije za analizo antičnih gradbenih materialov in spoznali nekatere temeljne analitične tehnike za določanje fizikalnih značilnosti kamna – litoidnih materialov.

Predvideni študijski rezultati

Znanje in razumevanje:
Študenti bodo razumeli zgodovinske in tradicionalne gradbene tehnike in materiale, kar je nujno za nadaljnje razikovanje na področju dediščine stavbne culture.

Temeljna literatura in viri

Howard D., The Architectural History of Venice, Batsford, London, 1980.
Gianighian G., Les citernes à Venise depuis le Moyen Âge : une solution d’hier pour demain ?. In Christèle Ballut. Patrick Fournier (edited by) “Au fil de l’eau. Ressources, risques et gestion du Néolithique à nos jours”, Clermont-Ferrand, 2013, pp. 93-109.
Gianighian G., Appunti per una storiaa del cantiere a Venezia (sec. XVI-XVIII), in Caniato G., dal Borgo M., Le arti edili a Venezia, Roma 1990, pag. 249.
Lazzarini L., Pieper R. (edited by), The Deterioration and conservation of stone : notes from the International Venetian Courses on Stone Restoration , Venice, Italy : UNESCO, 1988
Lazzarini L. (edited by), Pietre e Marmi Antichi, CEDAM, , Raccomandazioni UNI-NORMAL, Padova 2004
Trincanato E. R., A guide to Venetian domestic architecture, Canal Book, Venice, 1980.

Dodatno gradivo prejmete med predavanji.

Načini ocenjevanja

Ocenjuje se pisne izdelke, odprto diskusijo/predstavitev dela.

Reference nosilca

Giorgio Gianighia je leta 1970 diplomiral s področja arhitekture na Univerzi IUAV v Benetkah in postal poklicni arhitekt ter v letu 1973 docent, leta 1981 pa razikovalni sodelavec. Leta 2007 je postal redni profesor s področja arhitekturnega restavriranja. Na Univeryi IUAV At Iuav je bil tudi prorektor za področje mednarodnih odnosov. Predava Konservatorstvo spomeniških objektov in urbano konservatorstvo, Arhitekturno restavriranje, izdelal je tudi mednarodne primere študij v okviru Unescovega seznama svetovne dediščine.
Giorgio Gianighian je član Akadamskega odbora in profesor na univerzi Venice International University v San Servolu, od leta 1981 tudi gostujoči profesor na številnih mednarodnih univerzah v Kanadi, Združenem kraljestvu, na Škotskem, Japonskem, v Izraelu, Franciji, Kolumbiji, Bolgariji, Nemčiji, ZDA, Nepalu, Indiji, Argentini, na Kitajskem in v Mehiki. Od leta 1997 ima naziv Fellow of the Japan Society for the Promotion of Science.
Leta 2013 je bil tudi gostujoči profesor na St. John’s College, Cambridge. Deloval je kot svetovalec na področju varovanja dediščine za sklad Aga Khan Trust for Culture v Bosni in Hercegovini, v okviru Unescovega seznama svetovne dediščine v Nepalu, Armeniji, Moldaviji, Bosni in Hercegovini, na Tajskem, v okviru Evropske komisije pa v Turčiji leta 2004. Deloval je tudi v okviru Sveta Evrope, in sicer v Albaniji, Bossni in Hercegovini, Bolgariji, na Hrvaškem, na Kosovem, v Republiki Makedoniji, v Črni gori, Romuniji in Srbiji (2004-2007), deloval je tudi na Kitajskem za Italijansko ministrstvo za zunanje zadeve (2007).

Lorenzo Lazzarini je redni professor Aplikativne petrografije na Univerzi IUAV v Benetkah, www.iuav.it ter direktor Laboratorija za analize antičnih materialov (L.A.M.A.) –Laboratory for the Analysis of the Antique Materials na isti univerzi. Ima dolgoletne izkušnje pri preučevanju antičnih gradbenih materialov, degradacija in konservatorstvo kamna in karakterizacije ter določanja porekla marmorjev in keramike. Več informacij je na voljo na spletni strani: http://www.iuav.it/lama