Podiplomski doktorski študijski program Krasoslovje

Podiplomski doktorski študij krasoslovja je namenjen kandidatom, ki so končali dosedanji študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe ali študijski program druge stopnje različnih usmeritev, ki bi želeli poglobljeno spoznati ta široki „integralni sistem znanosti o krasu” z namenom, da bi postali krasoslovci raziskovalci ali krasoslovci upravljavci. Zato program po eni strani ponuja široko osnovno poznavanje krasa z najrazličnejših vidikov (geološka sestava, površje, podzemlje, vode), po drugi strani pa omogoča ozko in poglobljeno usmerjenost, glede na potrebe in želje študenta (na primer uporaba in varstvo kraških voda). Temu je prilagojen tudi predmetnik, z malo obveznih predmetov in široko možnostjo izbirnih predmetov ter s poudarkom na samostojnem raziskovalnem delu.
Študentje bodo pridobljeno znanje lahko uporabili v institucijah, ki se ukvarjajo z raziskavami krasa, in v takih, ki z njim gospodarijo in upravljajo. Nosilci predmetov so priznani slovenski in vodilni tuji krasoslovci. Temeljni cilj študija je izobraževanje dveh tipov krasoslovcev. Prvi je krasoslovec raziskovalec, ki bo sposoben samostojno raziskovati kras in kraške pojave z najrazličnejših vidikov in za najrazličnejše potrebe. Drugi pa je krasoslovec uporabnik oziroma upravljavec, ki bo znal vse znanje o krasu ožje usmerjenih strokovnjakov uporabiti za najrazličnejše uporabne namene (gospodarstvo, izobraževanje, varstvo).

Opis programa

Program Krasoslovje je doktorski študijski program.

Senat Univerze v Novi Gorici (UNG) je na 75. seji dne 18. 1. 2017 potrdil podaljšanje podiplomskega doktorskega študijskega programa Krasoslovje s treh let (180 ECTS) na štiri leta (240 ECTS).

Študentje, ki so vpisani na triletni študijski program, nadaljujejo in zaključijo študij na triletnem programu.

Podiplomski doktorski študijski program Krasoslovje je namenjen:

• študentom naravoslovnih in drugih sorodnih področij (npr. geografija), ki so v študiju prve in druge stopnje izkazali primerne rezultate in so usmerjeni k znanstvenoraziskovalnem delu,
• upravljavskim in drugim kadrom (pedagoškim), ki imajo ustrezno visokošolsko izobrazbo in bi se želeli podrobneje seznaniti s krasom.

Podiplomski doktorski študijski program Krasoslovje je edini celovit študij krasoslovja na svetu in edini, kjer študent dobi naziv doktor znanosti s področja krasoslovja. Program še posebej bogati veliko število (42) izbirnih predmetov. Program nenehno nadgrajujemo s svežimi znanstvenimi spoznanji, odkritji in rezultati. Program je zasnovan mednarodno. Od samega začetka beležimo velik delež tujih študentov. Na študij se vpisujejo študentje iz Severne, Srednje in Južne Amerike, iz Evrope in Azije.

Program izvajamo v tesni povezavi z Inštitutom za raziskovanje krasa Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) iz Postojne. Tam študentje dobijo vso potrebno strokovno in znanstveno podporo za svoje raziskovalno delo, ki večinoma poteka kot individualni študij. Nosilci predmetov in mentorji so ugledni, mednarodno uveljavljeni krasoslovci iz Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU, UNG in iz tujih partnerskih univerz. Povezave med ZRC SAZU in UNG pri izvajanju Podiplomskega doktorskega študijskega programa Krasoslovje so se še poglobile, ko je bil v letu 2014 na UNG ustanovljen UNESCO sedež z imenom Krasoslovno študijsko središče Unesca (UNESCO Chair on Karst Education), ki ga UNG izvaja v tesnem sodelovanju z Inštitutom za raziskovanje krasa ZRC SAZU.

Imenovanje prvega UNESCO sedeža v Sloveniji - Univerza v Novi Gorici.pdf

Spremembe in dopolnitve programa 19. 3. 2014

Sprememba: Podaljšanje doktorskega študija na 4 leta (januar 2017)

Mentorji

Vpisni pogoji

Na Podiplomski doktorski študijski program Krasoslovje se lahko vpišejo kandidati in kandidatke, ki so zaključili:

• študijski program druge stopnje ovrednoten z 240 kreditnimi točkami,
• dosedanji študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe,
• enovit magistrski študij, če je trajal pet let in je ovrednoten s 300 kreditnimi točkami,
• dosedanje študijske programe za pridobitev specializacije in so pred tem končali visokošolski strokovni program, če so opravili dodatne študijske obveznosti v obsegu od 30 do 60 kreditnih točk,
• izobraževanje v tujini, enakovredno prej navedenim programom.

V primeru, da število kandidatov presega število razpoložljivih mest, Znanstveni svet Podiplomskega doktorskega študijskega programa razvrsti in izbere kandidate glede na uspeh pri dosedanjem študiju (povprečna ocena opravljenih izpitov).

Diplomantom dosedanjih študijskih programov za pridobitev magisterija znanosti oziroma specializacije po končanem študijskem programu za pridobitev univerzitetne izobrazbe v doktorskem študijskem programu se priznajo študijske obveznosti v obsegu 60 kreditnih točk.

Pogoji za napredovanje po programu

Ob vpisu si študent izbere mentorja na posameznem znanstvenem področju. Študent vpiše predmete v obsegu 60 ECTS, od tega je 42 ECTS iz obveznih predmetov, 18 ECTS pa štejejo izbrani izbirni predmeti, ki jih potrdi mentor. Študent lahko opravi 2/3 (12 ECTS) teh obveznosti na tujih institucijah. V prvem letniku študent v dogovoru z mentorjem pripravi obsežno seminarsko nalogo iz področja svoje doktorske teme, ki zajema pregled literature in predstavitev stanja raziskav v svetu za dano problematiko. Z uspešno predstavljeno seminarsko nalogo pridobi študent 6 ECTS, 24 ECTS pa pridobi z uspešno opravljenim raziskovalnim delom, ki ga z mentorjem definirata na začetku šolskega leta.

Pred vpisom v drugi letnik mora študent opraviti naslednje študijske obveznosti:

• izpita iz obveznih predmetov (12 ECTS),
• obveznosti na raziskovalnem seminarju (uspešno pripravljena seminarska naloga) (6 ECTS),
• samostojno raziskovalno delo (24 ECTS).

Pogoj za vpis v drugi letnik je torej zbranih najmanj 42 ECTS od skupno 60 ECTS.

Pred vpisom v tretji letnik mora študent opraviti naslednje študijske obveznosti:

• vse izbirne izpite iz prvega (18 ECTS) in drugega letnika (18 ECTS),
• obveznosti na raziskovalnem seminarju (6 ECTS),
• samostojno raziskovalno delo (36 ECTS).

Pogoj za vpis v tretji letnik je torej zbranih 120 ECTS.

V tretjem letniku se študent v celoti posveti Samostojnemu raziskovalnem delu III, ki ima kot rezultat uspešno ubranjeno doktorsko disertacijo (30 ECTS). (Za 3 letni študijski program.)
V tretjem letniku se študent v celoti posveti Samostojnemu raziskovalnem delu III (60 ECTS). (Za 4 letni študijski program.)

Pogoj za vpis v četrti letnik so vse opravljene obveznosti iz prvih treh letnikov (180 ECTS).

V četrtem letniku se študent v celoti posveti Samostojnemu raziskovalnemu delu IV (30 ECTS), ki ima kot rezultat uspešen zagovor doktorske disertacije (30 ECTS).

Pogoji za ponavljanje letnika

Študent lahko ponovno vpiše prvi letnik, če zbere vsaj 18 ECTS točk iz tega letnika.

Študent lahko med študijem samo enkrat ponavlja letnik.

Študent, ki mu preneha status študenta, obdrži pravico opravljati preostale študijske obveznosti zadnjega vpisanega letnika še dve leti po izteku statusa.

Podaljševanje statusa študenta

Status študenta tretje stopnje preneha, če študent ne dokonča študija v 12. mesecih po zaključku zadnjega semestra študijskega programa.

Temeljni cilji študija

Temeljni cilji Podiplomskega doktorskega študijskega programa Krasoslovje so:

• omogočiti na doktorskem nivoju kar najbolj kakovostno pridobivanje znanja, ki temelji na intelektualni izmenjavi med domačimi in tujimi univerzitetnimi učitelji, raziskovalci in študenti, ki so aktivni na področju krasoslovja,
• ohranjati doseženo znanje o krasu ter ga ustrezno poglabljati s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, ustrezne literature in terenskega dela na domačem in tujem krasu ter s pomočjo interdisciplinarnosti presegati znanja konvencionalnih disciplin,
• spodbujati samostojno, kritično, refleksivno in kreativno analizo ter sintezo tako kraških pojavov kot tudi teorij in hipotez. Praktične delovne izkušnje, delo v laboratoriju in na terenu so sestavni deli procesa izobraževanja, ki združuje različne metode in pristope sodobnih projektnih raziskav, od razumljivega postavljanja ključnih vprašanj do inventivnega predstavljanja in apliciranja raziskovalnih rezultatov,
• omogočati študentom, da se seznanijo tako z zgodovinskimi spoznanji in vodilnimi teorijami, predstavami in koncepti o krasu. Študentje razpoznavajo medsebojno odvisnost procesov in kraških oblik ter pojavov ter vpliv človeka na kras v najširšem smislu,
• izobraziti doktorje znanosti, ki bodo sposobni hitro in kakovostno opraviti tako analizo kot tudi sintezo dobljenih spoznanj in jih primerno predstaviti: tako ustno kot pisno v obliki artikuliranih, argumentiranih, analitičnih in sinteznih znanstvenih, strokovnih in poljudnih publikacij,
• izobraziti doktorje znanosti, ki bodo pridobljeno interdisciplinarno znanje na področju krasoslovja sposobni konstruktivno uporabljati pri svojem nadaljnjem delu znotraj in zunaj raziskovalnih institucij in univerzitetnih centrov v Sloveniji in zunaj njenih meja.