Podiplomski doktorski študijski program Humanistika
Doktorski študijski program Humanistika temelji na intelektualni izmenjavi med domačimi in tujimi univerzitetnimi učiteljicami in učitelji, raziskovalkami, raziskovalci, študentkami in študenti na področju humanistike in družboslovja.
Študijski program: | Podiplomski doktorski študijski program Humanistika |
---|---|
Študijsko področje: | literarne vede, migracije in medkulturni odnosi, zgodovina |
Šifra programa: | 3HUM |
Stopnja programa: | Tretja stopnja doktorski |
Ime listine: | doktorska diploma |
Strokovni naslov: | doktorica/doktor znanosti |
Okrajšava naslova: | dr. |
Zaključni izpit: | ne |
Dekan: | prof. dr. Iztok Arčon |
Direktorica programa: | prof. dr. Ana Toroš |
ECTS koordinator: | prof. dr. Iztok Arčon |
Vpis na doktorski študijski program Humanistika 2020/21
Štiriletni doktorski študijski program Humanistika odpira tri raziskovalna področja: literarne vede (vključno z digitalno humanistiko), migracije in medkulturni odnosi in zgodovina. Med drugim podpira tudi iz bogate kulturne dediščine naše regije izhajajoče raziskovalne teme (npr. čezmejna literatura). Delali boste v mednarodnem okolju, majhnih skupinah, s prilagojenim urnikom glede na vaše druge (službene) obveznosti.
Za vse študente, ki v študijskem letu 2020/21 zaradi zdravstvenih, administrativnih (vizumi), nastanitvenih ali drugih omejitev (ukrepi Covid-19) ne bodo mogli zagotoviti fizične prisotnosti na UNG, bo omogočena udeležba pri predavanjih na daljavo.
Opis programa
Podiplomski doktorski študijski program Humanistika temelji na intelektualni izmenjavi med domačimi in tujimi univerzitetnimi učiteljicami in učitelji, raziskovalkami, raziskovalci, študentkami in študenti na področju humanistike in družboslovja. Program združuje nekatera tradicionalna, klasična znanja in pristope, hkrati pa z interdisciplinarnostjo, komparativnostjo ter zgodovinsko, družbeno in politično kontekstualizacijo problemov presega tako konvencionalne discipline kot tudi kulturne meje in se posveča kritičnim analizam sodobnih in aktualnih problemov na globalni ravni.
Senat Univerze v Novi Gorici na 75. seji dne 18. 1. 2017 potrdil podaljšanje študijskega programa Humanistika III. stopnje iz sedanjih treh let (180 ECTS) na štiri leta (240 ECTS).
Štiriletni doktorski program se bo pričel izvajati v študijskem letu 2017/2018.
Študentje, ki so trenutno vpisani na dosedanji triletni študijski program, nadaljujejo in zaključijo študij na triletnem programu.
Povzetek dopolnitev in sprememb (2011 - 2016)
Spremembe in dopolnitve programa (maj 2014)
Spremembe in dopolnitve programa (januar 2016)
Podaljšanje doktorskega študija na 4 leta (januar 2017)
Študijski moduli
Podiplomski doktorski študij v okviru programa Humanistika poteka v okviru treh modulov, modul Literarne vede, modul Migracije in medkulturni odnosi in modul Zgodovina.
Mentorji
Vpisni pogoji
Na podiplomski doktorski študijski program Humanistika se lahko vpišejo kandidati in kandidatke, ki so zaključili:
- Študijski program druge stopnje.
- Dosedanji študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe;
- Enovit magistrski študij, če je trajal pet let in je ovrednoten s 300 kreditnimi točkami;
- Dosedanje študijske programe za pridobitev specializacije in so pred tem končali visokošolski strokovni program, če so opravili dodatne študijske obveznosti v obsegu od 30 do 60 kreditnih točk;
- Izobraževanje v tujini, enakovredno prej navedenim programom.
V primeru, da število kandidatov presega število razpoložljivih mest, Znanstveni svet podiplomskega doktorskega študijskega programa razvrsti in izbere kandidate glede na uspeh pri dosedanjem študiju (povprečna ocena opravljenih izpitov).
Pogoji za napredovanje po programu
3-letni študijski program
Ob vpisu si študent izbere mentorja na posameznem znanstvenem področju. Študent vpiše predmete v obsegu 18 KT, od tega je 6 KT iz obveznega predmeta, 12 KT pa štejejo izbrani izbirni predmeti, ki jih potrdi mentor. Študent lahko opravi te obveznosti na tujih institucijah. V prvem letniku študent v dogovoru z mentorjem pripravi obsežno seminarsko nalogo iz področja svoje doktorske teme, ki zajema pregled literature in predstavitev stanja raziskav v svetu za dano problematiko. Predstavitev in zagovor seminarske naloge mora študent opraviti v prvem letniku. Z uspešno predstavljeno seminarsko nalogo in najmanj 75%-no aktivno udeležbo na raziskovalnem seminarju pridobi študent 26 KT, 16 KT pa pridobi z uspešno opravljenim raziskovalnim delom, ki ga z mentorjem definirata na začetku šolskega leta.
Pred vpisom v drugi letnik mora študent opraviti naslednje študijske obveznosti:
- izpit iz obveznega predmeta
- obveznosti na raziskovalnem seminarju (uspešno pripravljena in predstavljena seminarska naloga in najmanj 75%-na aktivna udeležba)
- samostojno raziskovalno delo
Pogoj za vpis v drugi letnik je torej zbranih najmanj 48 KT od skupno 60 KT.
Pred vpisom v tretji letnik mora študent opraviti naslednje študijske obveznosti:
- vsi izbirni izpiti iz prvega in drugega letnika
- obveznosti na raziskovalnem seminarju (najmanj 75%-na udeležba)
- samostojno raziskovalno delo.
Pogoj za vpis v tretji letnik je torej zbranih 120 KT.
V tretjem letniku se študent v celoti posveti raziskovalnem delu, ki ima kot rezultat uspešno zagovarjano doktorsko disertacijo.
4-letni študijski program
Pred vpisom v drugi letnik mora študent opraviti izpit iz obveznega predmeta, obveznosti na raziskovalnem seminarju (uspešno pripravljena in predstavljena seminarska naloga in najmanj 75%-na aktivna udeležba) in samostojno raziskovalno delo. Pogoj za vpis v drugi letnik je torej zbranih najmanj 48 ECTS od skupno 60 ECTS.
Pred vpisom v tretji letnik mora študent opraviti vse izbirne izpite iz prvega in drugega letnika, obveznosti na raziskovalnem seminarju (najmanj 75%-na udeležba) in samostojno raziskovalno delo. Pogoj za vpis v tretji letnik je torej zbranih 120 ECTS. V tretjem letniku se študent v celoti posveti raziskovalnem delu III (60 ECTS).
Pogoj za vpis v četrti letnik so vse opravljene obveznosti prvih treh letnikov (180 ECTS).
V četrtem letniku se študent v celoti posveti raziskovalnemu delu IV (30 ECTS), ki ima kot rezultat uspešen zagovor doktorske disertacije (30 ECTS).
Pogoj za dokončanje študija so opravljeni vsi izpiti, s programom predpisani seminar in uspešen zagovor doktorske disertacije. Za dosego znanstvenega naslova “doktor znanosti” mora študent opraviti s programom določene izpite, seminarje, raziskovalno delo ter uspešno zagovarjati doktorsko disertacijo, kar skupaj pomeni najmanj 240 ECTS.
Pogoji za ponavljanje letnika
Študent lahko ponovno vpiše prvi letnik, če zbere vsaj 18 KT točk iz tega letnika.
Študent lahko med študijem samo enkrat ponavlja letnik.
Študent, ki mu preneha status študenta, obdrži pravico opravljati preostale študijske obveznosti zadnjega vpisanega letnika še dve leti po izteku statusa.
Podaljševanje statusa študenta
Status študenta tretje stopnje preneha, če študent ne dokonča podiplomskega študija v 12. mesecih po zaključku zadnjega semestra študijskega programa.
Določbe o prehodih med programi
Študentom je omogočen prehod iz drugih doktorskih študijskih programov:
Študentom in diplomantom katerih koli podiplomskih doktorskih študijskih programov katere koli visokošolske ustanove lahko nosilci predmetov priznajo izpite, ki po zahtevnosti ustrezajo standardom Univerze v Novi Gorici, in se po vsebini vsaj 70% ujemajo z vsebinami predmetov na predlaganem študijskem programu. Za direkten prehod v drugi letnik mora študent zbrati enako število točk kot študenti predlaganega programa, torej vsaj 48 KT, drugače se lahko vpiše le v prvi letnik.
Poleg tega lahko študent prenese in uveljavi kot opravljeno študijsko obveznost tudi opravljene obveznosti v obsegu do 12 KT po katerem koli programu doktorskega študija katere koli visokošolske ustanove ali vseživljenjskega izobraževanja na enakovredni stopnji zahtevnosti.
Izmenljivost:
- Med študijem lahko študent opravi del študijskih obveznosti v obsegu do 60 KT (do dva semestra) na drugih po ECTS kreditno ovrednotenih študijskih programih iste stopnje na Univerzi v Novi Gorici ali drugih visokošolskih zavodih v Sloveniji ali tujini. V ta namen je potrebno vnaprejšnje soglasje Znanstvenega sveta programa ter Senata Univerze v Novi Gorici, če gre za drugo institucijo pa tudi sklenitev tripartitnega sporazuma med študentom in obema institucijama.
- Če obstaja tovrsten sporazum med institucijama, lahko študent opravlja na drugi instituciji tudi individualno raziskovalno delo in/ali magistrsko nalogo (joint degree).
V enakem obsegu in pod enakimi pogoji je omogočeno študentom drugih študijskih programov, ki tako želijo, da opravljajo študijske obveznosti v predlaganem študijskem programu.
Zaradi lažjega omogočanja izmenljivosti je študij organiziran tako, da so vsi predmeti semestrski.
Diplomantom dosedanjih študijskih programov za pridobitev magisterija znanosti oziroma specializacije po končanem študijskem programu za pridobitev univerzitetne izobrazbe v doktorskem študijskem programu tretje stopnje se priznajo študijske obveznosti v obsegu 60 kreditnih točk.
Pogoji za dokončanje študija
Pogoj za dokončanje študija je zbranih 180 KT, tj. opravljeni vsi izpiti (30 KT), s programom predpisano individualno raziskovalno delo (90 KT), opravljene obveznosti na raziskovalnem seminarju (30 KT) in uspešen zagovor doktorske disertacije (30 KT). S pozitivno oceno doktorske disertacije in njenega zagovora študent zaključi študij.
Študentom, ki opravijo vse obveznosti po tem programu, podeli Univerza v Novi Gorici doktorsko diplomo, ki je javna listina.
Temeljni cilji študija
Podiplomski doktorski študijski program Humanistika je usmerjen na tri znanstvena področja, literarne vede, zgodovina ter migracije in medkulturni odnosi. V okviru študija na področju literarnih ved študentje dobijo ustrezna, sodobna metodološka in teoretična znanja za preučevanje literature oziroma družbene problematike, ki se pojavlja v literarnih delih, upoštevajoč tudi kontekst novih medijev. Študent lahko tako svojo raziskovalno temo definira znotraj naslednjih literarnovednih izhodišč: novi komunikacijski mediji in literatura, literature v stiku, literarna imagologija, literarni prevod kot sredstvo transkulturne komunikacije, literarno novinarstvo kot transnacionalni in transžanrski diskurz, literatura in kulturni nacionalizem v Evropi, spol in literatura, identitete in jeziki. V okviru študija migracij in medkulturni odnosov študentje pridobijo ustrezna, sodobna metodološka in teoretična znanja za razumevanje fenomena migracij, soočanja s sodobnimi migracijskimi procesi in pojavi ter za razumevanje procesov identifikacije (ter z njo povezane izbire jezika) v večjezičnem okolju. Študij na področju zgodovinskih ved na osnovi sodobnih konceptualnih in metodoloških izhodišč usposablja za samostojno raziskovalno delo, za razumevanje in historično kontekstualizacijo razvoja družb v primerjalni perspektivi. Študijski program je usmerjen v celostno kritično analizo historičnih pojavov in fenomenov s področja kulturnega, socialnega, gospodarskega in političnega razvoja. Tako omogoča spoznavanje, razumevanje in interpretiranje sodobnega sveta iz zgodovinskega zornega kota.
Študentje na programu Humanistika so po koncu študija usposobljeni za nadaljnje, samostojno strokovno in znanstvenoraziskovalno delo ter so zaposljivi v domačih in tujih raziskovalnih institucijah ter drugih ustanovah, ki potrebujejo strokovnjake na področju humanističnih ved.
Oblike preverjanja in ocenjevanja znanja
Preverjanje znanja je načrtovano vnaprej. Pri vsakem predmetu so največ trije izpitni roki. Način ocenjevanja študentovega znanja je odvisen od vsebine in načina izvedbe posameznega predmeta. Lahko se ocenjuje izdelke, kot so seminarske naloge in projekti, pri čemer se daje poleg pisnega izdelka poudarek tudi študentovi ustni predstavitvi pred učiteljem in študenti. S tem se spodbuja čim bolj aktiven pristop, ustvarjalnost, razvijanje veščine nastopanja in argumentiranega razpravljanja. Uspešnost individualnega raziskovalnega dela se sproti preverja z vmesnim poročilom, oceni pa ga Znanstveni svet na podlagi zaključnega poročila, ki ga študent tudi ustno predstavi pred mentorji in študenti. Način preverjanja znanja za vsak predmet posebej je podan. skupaj z vsebinami predmetov.
Deset dni po opravljenem izpitu in najkasneje do 30. septembra za tekoče šolsko leto, mora predavatelj na tajništvo študijskega programa poslati pisno izjavo v kateri specificira ali je študent/-ka opravil/-a izpit ali ne.
Študent zaključi študij z zagovorom doktorske disertacije pred tričlansko komisijo.
Predmetnik refresh
1. letnik
Obvezni predmeti | Ure | ECTS |
---|---|---|
Metode raziskovanja, argumentiranja in pisanja v humanistiki in družboslovju | 180 | 6 |
Raziskovalni seminar I | 780 | 26 |
Samostojno raziskovalno delo I | 480 | 16 |
Splošno izbirni predmeti | Ure | ECTS |
Izbirni predmeti | - | 12 |
Modul Literarne vede
Splošno izbirni predmeti | Ure | ECTS |
---|---|---|
Identiteta in jezik | 180 | 6 |
Literarna imagologija | 180 | 6 |
Literatura in kulturni nacionalizem v Evropi | 180 | 6 |
Literature v stiku | 180 | 6 |
Prestopanje mej: Literarno novinarstvo kot transnacionalni in transžanrski diskurz | 180 | 6 |
Prevod kot sredstvo transkulturne komunikacije | 180 | 6 |
Spol in literatura | 180 | 6 |
Modul Migracije in medkulturni odnosi
Splošno izbirni predmeti | Ure | ECTS |
---|---|---|
Migracija in kultura: koncepti in recepti | 180 | 6 |
Migracije in ustvarjalnost | 180 | 6 |
Migracije v diskurzih o gibanju prebivalstva | 180 | 6 |
Migracije, meje in državljanstvo | 180 | 6 |
Spol in migracije | 180 | 6 |
Teoretske presoje migracij | 180 | 6 |
Zgodovina migracij | 180 | 6 |
Modul Zgodovina
Splošno izbirni predmeti | Ure | ECTS |
---|---|---|
Antika in sodobna evropska misel | 180 | 6 |
Družba v dobi modernizacije | 180 | 6 |
Dvajseto stoletje – stoletje globalizacije | 180 | 6 |
Ekonomske in socialne transformacije v historični perspektivi | 180 | 6 |
Intelektualci in inteligenca | 180 | 6 |
2. letnik
Obvezni predmeti | Ure | ECTS |
---|---|---|
Raziskovalni seminar II | 120 | 4 |
Samostojno raziskovalno delo II | 1320 | 44 |
Splošno izbirni predmeti | Ure | ECTS |
Izbirni predmeti | - | 12 |
Modul Literarne vede
Splošno izbirni predmeti | Ure | ECTS |
---|---|---|
Identiteta in jezik | 180 | 6 |
Literarna imagologija | 180 | 6 |
Literatura in kulturni nacionalizem v Evropi | 180 | 6 |
Literature v stiku | 180 | 6 |
Prestopanje mej: Literarno novinarstvo kot transnacionalni in transžanrski diskurz | 180 | 6 |
Prevod kot sredstvo transkulturne komunikacije | 180 | 6 |
Spol in literatura | 180 | 6 |
Modul Migracije in medkulturni odnosi
Splošno izbirni predmeti | Ure | ECTS |
---|---|---|
Migracija in kultura: koncepti in recepti | 180 | 6 |
Migracije in ustvarjalnost | 180 | 6 |
Migracije v diskurzih o gibanju prebivalstva | 180 | 6 |
Migracije, meje in državljanstvo | 180 | 6 |
Spol in migracije | 180 | 6 |
Teoretske presoje migracij | 180 | 6 |
Zgodovina migracij | 180 | 6 |
Modul Zgodovina
Splošno izbirni predmeti | Ure | ECTS |
---|---|---|
Antika in sodobna evropska misel | 180 | 6 |
Družba v dobi modernizacije | 180 | 6 |
Dvajseto stoletje – stoletje globalizacije | 180 | 6 |
Ekonomske in socialne transformacije v historični perspektivi | 180 | 6 |
Intelektualci in inteligenca | 180 | 6 |
3. letnik
Obvezni predmeti | Ure | ECTS |
---|---|---|
Samostojno raziskovalno delo III | 1800 | 60 |
4. letnik
Obvezni predmeti | Ure | ECTS |
---|---|---|
Disertacija | 900 | 30 |
Samostojno raziskovalno delo IV | 900 | 30 |