Znanost o materialih

Opis programa

Magistrski študijski program druge stopnje »Znanost o materialih« je interdisciplinarno in raziskovalno naravnan. Program je zasnovan v sodelovanju s Kemijskim inštitutom in Institutom Jožef Stefan v skladu z dobrimi kadrovskimi in raziskovalnimi pogoji s področij fizike in kemije materialov, karakterizacije materialov, pa tudi tehnologij materialov in razvoja inovativnih izdelkov in storitev, vključno z varstvom intelektualne lastnine. Glede na učne vsebine vede o neživi naravi predstavljajo 60% in tehniške vede 40% programa. Študijski program nudi celovit pregled in razumevanje mehanskih, električnih, magnetnih, optičnih in drugih lastnosti različnih tipov materialov ter njihovega načrtovanja, sinteze, karakterizacije, proizvodnje in uporabe. Predavatelji dosegajo na področjih, povezanih z raziskavami materialov, raziskovalne uspehe na svetovni ravni.
Namenjen je študentom, ki želijo pridobiti vrhunske kompetence in znanja na področjih poznavanja in možnosti razvoja različnih novih vrst funkcionalnih materialov, s poudarkom na okoljskih in energijskih aplikacijah.

Vpisni pogoji

Pogoji za vpis

Preveri vpisne pogoje v študentski pisarni

Merila za priznavanje znanj in spretnosti, pridobljenjih pred vpisom v študijski program

Opravljene obveznosti po kateremkoli programu univerzitetnega, visokošolskega, višješolskega ali vseživljenjskega izobraževanja lahko študent prenese in uveljavi kot opravljeno študijsko obveznost.
Priznavanje pridobljenega znanja, ki so ga študentje pridobili na drugih akreditiranih študijskih programih na drugih visokošolskih ustanovah na podlagi kreditnega sistema ECTS poteka skladno z Merili za prehode med študijskimi programi in Merili za kreditno vrednotenje študijskih programov po ECTS, ki jih je sprejel NAKVIS. Pri postopkih priznavanja se smiselno uporabljajo tudi napotki o uporabi ECTS sistema, ki jih je objavila EU (ECTS users guide, 11. april 2021, https://ec.europa.eu/assets/eac/education/ects/users-guide/recognising-prior-learning_en.htm), kot je določeno v Metodologiji za spremljanje in zagotavljanje kakovosti pedagoškega in raziskovalnega dela na Univerzi v Novi Gorici.

Študent prošnjo z ustreznimi prilogami naslovi na Komisijo za študijske zadeve Fakultete za Naravoslovje, ki odloči o ustreznosti pridobljenih kompetenc. Prošnji mora priložiti:

• Pisna dokazila o vsebini takega izobraževanja in potrdilo o uspešnem zaključku takega izobraževanja.
• Če usposabljanje ni imelo preverjanja znanja, mora študent predložiti tudi lastno pisno poročilo o usposabljanju (seminarska naloga, članek...), na podlagi katerega lahko komisija oceni ali je študent osvojil predvidena znanja in kompetence.
• Spričevala in druge listine o pridobljenem znanju izven visokošolskega sektorja.
• Izdelke, storitve, objave, ki so avtorsko delo študenta.

Vsaka vloga se obravnava posebej. Komisija za študijske zadeve na podlagi dokumentiranih dokazil preveri:

• Ali pridobljena znanja in kompetence po vsebini in zahtevnosti ustrezajo splošnim oziroma predmetno-specifičnim kompetencam in standardom, določenim v študijskem programu.
• Komisija pridobi mnenja od nosilca ustreznega predmeta, ki presodi, ali pridobljeno znanje, usposobljenost ali zmožnosti po vsebini in zahtevnosti v celoti ali deloma ustrezajo kompetencam, določenim z učnim programom posameznega predmeta.
• Komisija lahko kandidata povabi na razgovor.
• Komisija lahko zahteva dodatno preverjanje in ocenjevanje predhodno pridobljenega znanja.
• Študent lahko v okviru izbirnih vsebin pridobi nekatera znanja tudi na poletnih šolah ali na drugih programih, ki nimajo učnih enot ovrednotenih po sistemu ECTS, vendar največ v obsegu 12 ECTS, kar je obseg proste izbirnosti, zakonsko predvidene za organizirane oblike študija.
• Prizna se lahko za največ 60 ECTS znanja, pridobljenega izven tega študijskega programa

Komisija na podlagi teh ugotovitev poda Senatu Fakultete za naravoslovje predlog za priznanje pridobljenih znanj, ovrednotenih po ECTS, kot opravljeno študijsko obveznost na lastnem študijskem programu. Pri tem tudi določi katere vsebine mora študent na programu še opraviti, oziroma katerih vsebin na lastnem programu ni treba opraviti, ker jih ustrezno nadomestijo priznana znanja pridobljena drugje. O priznavanju kompetenc in kreditnih točk ECTS na podlagi predloga Komisije za študijske zadeve, odloča Senat Fakultete za naravoslovje.

Pogoji za napredovanje po programu

Obveznosti študentov na nivoju študijskega programa so vnaprej določene s študijskimi pravili. Obveznosti pri posameznih predmetih so prav tako določene vnaprej. Za vpis v drugi letnik mora študent magistrskega programa »Znanosti o materialih« v prvem letniku zbrati vsaj 48 ECTS iz obveznih predmetov. Študenti se lahko ponovno vpišejo v 1. letnik programa, če zberejo vsaj 18 ECTS iz predmetnika tega letnika. Študent lahko tekom študija samo enkrat ponavlja letnik. Študent, ki mu preneha status študenta, obdrži pravico opravljati preostale študijske obveznosti zadnjega vpisanega letnika še dve leti po izteku statusa.

Pogoji za prehode med študijskimi programi

Študentom je omogočen prehod iz drugih magistrskih študijskih programov (programov druge stopnje). Študentom in diplomantom katerihkoli akreditiranih magistrskih študijskih programov (2. stopnje) katerekoli visokošolske ustanove je omogočen prehod na predlagan študijski program pod naslednjimi pogoji. Na podlagi študentske vloge lahko nosilci predmetov študentu priznajo izpite, ki se po vsebini s predmeti na predlaganem študijskem programu, kot je opisano v Merilih za priznavanje znanj in spretnosti, pridobljenjih pred vpisom v študijski program Fakultete za naravoslovje. Za direkten prehod v drugi letnik mora študent zbrati enako število točk kot študenti predlaganega programa, torej vsaj 48 ECTS točk, drugače se lahko vpiše le v prvi letnik. Študentske vloge se obravnava individualno, pri čemer se tudi določi individualni študijski program, ki ga mora študent opraviti za dokončanje študija. Upošteva se tudi število razpoložljivih študijskih mest.

Temeljni cilji študija

Temeljni cilj študijskega programa druge stopnje »Znanosti o materialih« je izobraziti strokovnjake, ki se bodo znali vključevati v raziskovalne in industrijske procese, z analizo, izboljševanjem in načrtovanjem novih materialov za napredne naprave in tehnologije, saj novi materiali omogočajo boljšo učinkovitost, kakovost in trajnost proizvodov in procesov v vseh modernih industrijah.

Študijski program 2. Stopnje »Znanost o materialih« omogoča znanje in razumevanje obravnavanih vsebin, njihovo uporabo v različnih aplikacijah, refleksijo za kasnejše aktivno in samostojno udejstvovanje in prenosljivostne spretnosti, vključno z uporabo znanstvene in strokovne literature ter znanja za projektno in timsko delo. Splošne kompetence oziroma učni izidi, ki se s programom pridobijo:

• Sposobnost raziskave (razčlenitev problema, oblikovanje preizkusa, upravljanje projekta-izbira in organizacija informacij, sporočanje rezultatov – poročilo raziskovalne/razvojne naloge, znanstveni članek),
• obvladovanje raziskovalnih metod, postopkov in procesov, razvoj kritične in samokritične presoje,
• sposobnost uporabe in prenosa znanja v prakso – kako se izvede inženirski projekt,
• avtonomnost v strokovnem delu ter odgovorno in kreativno izvajanje aktivnosti,
• razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, posebej komunikacije v mednarodnem okolju.

Predmetno-specifične kompetence diplomanta so:
• Poznavanje vseh pomembnejših tipov materialov in njihovih aplikacij,
• sposobnost povezovanja različnih znanj pri prepoznavanju in analizi tehnoloških problemov,
• poznavanje pripadajočih tehnologij, tako pri proizvodnji materialov kot pri njihovi uporabi,
• poznavanje sinteznih postopkov s poglobljenimi znanji iz napredne anorganske in drugih sintez materialov,
• poznavanje osnovnih laboratorijskih ter spektroskopskih, difrakcijskih in mikroskopskih tehnik s področja materialov,
• razumevanje sistemov na atomski, molekularni in procesni skali,
• sposobnost nadaljevanja raziskovalno-razvojno delo na področju materialov,
• poznavanje »problem-oriented« koncepta,
• pridobitev osnov naravoslovnega in tehniškega znanja s področja materialov v obliki združevanja obstoječih rešitev,
• temeljna znanja za prenos raziskav in razvoja materialov v podjetniško okolje.

Zaposljivost diplomantov (v prilogi k diplomi)

Možnosti zaposlitve: študijski program usposablja diplomante, ki se lahko zaposlijo v različnih tipih industrije, od kemijske, premazne, gradbene, avtomobilske, letalske, elektronske, v določenih segmentih pa tudi farmacevtske in živilske industrije. Prav tako so diplomanti zaposljivi v energetskem sektorju in raznih zavodih za testiranja in kontrolo kakovosti materialov oz. izdelkov, na področju izobraževanja ter v drugih javnih in vladnih ustanovah v Sloveniji in tujini, predvsem zaradi interdisciplinarnih strokovnih znanj in pristopov k reševanju problemov, sposobnosti eksperimentalnega dela na različnih nivojih, in kritičnega razmišljanja ter sposobnosti dela in komuniciranja v mednarodnem okolju.

Možnosti nadaljevanja študija

Študij je mogoče nadaljevati na Fakulteti za podiplomski študij Univerze v Novi Gorici do doktorata znanosti s področja astrofizike, fizike ali znanosti o materialih.

Oblike preverjanja in ocenjevanja znanja

Merila in načini za preverjanje in ocenjevanje študentovih učnih izidov za vsak predmet na Fakulteti naravoslovje razvidni iz učnih načrtov so vnešeni v spletne strani UNG. Študentje imajo za vsak predmet objavljene načine preverjanja znanja na začetku študijskega leta, oziroma ob začetku izvajanja predmeta. Oblike preverjanja znanja so prirejena potrebam posameznega predmeta (ustni izpiti, pisni izpiti, seminarske naloge, ....). Pri vseh oblikah študentje dobijo povratno informacijo o rezultatih naposredno od predavatelja, ki preverjanje izvede. Dostop do ocen imajo tudi preko elektronskega Sistema UNG, ki je individualen z geslom. Analizo izpitov redno opravlja študentska pisarna, kjer so za primerjavo dostopne tudi študentom. Analiz univerza zaradi varovanja osebnih podaktov ne objavlja na spletu (nekatere skupine so tako majhne, da bi se lahko ob objavi takoj vedelo za koga gre). V letnem poročilu univerze o kakovosti je del poročila namenjen specifično vsaki šoli/program (kakovost na UNG). Analiza študija na Fakulteti za naravoslovje je javno objavljena v samoevalcijskem poročilu in samoevalvacijskem poročilu UNG in je narejena na osnovi Poslovnika kakovosti.

Predvidene oblike dela s študenti in opis predvidenega poteka poučevanja

Načini poučevanja so odvisni od posameznega predmeta in so predstavljeni v predmetniku, ki je objavljen tukaj. V splošnem poteka poučevanje v obliki predavanj, vaj, praktičnih poskusov in samostojnega dela. Razmerje med kontaktnimi urami in samostojnim delom je v povprečju v razmerju 1:3. Predavanja potekajo v predavalnicah Fakultete za naravoslovje, praktični poskusi delno potekajo na Kemijskem Institutu ali na Institutu Jožef Stefan. Zaradi njihove narave ne morejo potekati na daljavo in se jih mora študent udeležiti lokalno v prilagojenem časovnem terminu.

Študentom s posebnimi potrebami ter vsem študentom, ki ob izrednih razmerah, oziroma iz drugih razlogov ne morejo prisostvovati pri izvedbi predvidenih organiziranih oblik študija (predavanja, vaje, seminarji) v predavalnici, se omogoči spremljanje prevadanj, vaj, in seminarjev v živo na daljavo preko videokonferenčnega sistema, skupaj s študenti, ki so v predavalnici. Videokonferenčni sistem omogoča dvosmerno komunikacijo. Vsem študentom se tudi omogoči redno komunikacijo na daljavo z njihovimi mentorji in nosilci predmetov pri govorilnih urah in konzultacijah preko videokonferenčnega sistema. Vsem študentom je omogočen dostop do e-učnih gradiv in nalog za doseganje predvidenih učnih izidov.

Študentom se v zgoraj navedenih primerih omogoči tudi izvedbo predvidenega preverjanja znanja v obliki ustnih in pisnih izpitov, zagorovov seminarjev ter zagovora diplomskega seminarja preko videokonferenčnega sistema.

Študentom se v zgoraj navedenih primerih ali ko iz drugih razlogov ne morejo opravljati individualnega raziskovalnega dela, praktičnih vaj v laboratorijih in računalniški učilnici, se omogoči, da to izvedejo v obdobjih izven predvidenega urnika, takrat ko lahko dostopajo do raziskovalnih laboratorijev, računalniških učilnic, razikovalne opreme oziroma lokacij za izvedbo vaj in praktičnega usposabljanja.

Pogoji za dokončanje študija

Za dokončanje študija mora študent zbrati 120 točk ECTS, in sicer v vsakem letniku po 60. Točke obsegajo:
• Obvezni predmeti: 10 predmetov (84 ECTS),
• Izbirni predmeti: 3 predmeti (18 ECTS),
• Projektno delo: 9 ECTS,
• Magistrsko delo: 18 ECTS.

Študenti zaključijo študij z magistrskim delom in njegovim uspešnim zagovorom.

Pogoji za dokončanje posameznega predmeta so opredeljeni pri opisu vsebin predmetov in zapisani v študijskih pravilih. Če študent posamezen izpit, semester ali letnik skladno z določili opravi na drugem programu ali instituciji, veljajo za dokončanje tega izpita, semestra ali letnika pogoji tamkajšnjega programa oziroma institucije.