Fizika in astrofizika II. stopnja
Magistrski študijski program druge stopnje »Fizika in astrofizika« nadgrajuje Univerzitetni študijski program prve stopnje »Fizika in astrofizika« ter nudi široko teoretsko in eksperimentalno osnovo za nadaljevanje študija ali zaposlitev na kateremkoli področju fizike.
Študijski program: | Fizika in astrofizika II. stopnja |
---|---|
Študijsko področje: | Fizikalne vede |
Šifra programa: | 2FAF |
Stopnja programa: | Druga stopnja magistrski |
Ime listine: | magistrska diploma |
Strokovni naslov: | magister/ magistrica fizike |
Okrajšava naslova: | mag. fiz. |
Zaključni izpit: | ne |
Dekan: | prof. dr. Egon Pavlica |
Direktor programa: | prof. dr. Giovanni De Ninno |
ECTS koordinator: | prof. dr. Iztok Arčon |
Opis programa
Magistrski študijski program druge stopnje »Fizika in astrofizika« nadgrajuje Univerzitetni študijski program prve stopnje »Fizika in astrofizika« ter nudi široko teoretsko in eksperimentalno osnovo za nadaljevanje študija ali zaposlitev na kateremkoli področju fizike. Poseben poudarek je na znanstveni odličnosti in raziskovalnem delu, povezavah z mednarodnimi raziskovalnimi institucijami ter na neposrednem stiku med študenti in profesorji. Da bi magistrantom omogočili boljše možnosti pri nadaljnjem izobraževanju in zaposlitvi v visoko tehnoloških podjetjih v Sloveniji in v tujini, program nudi dodatne specialistične vsebine iz ožjih področij fizike ter intenzivno in mednarodno vpeto raziskovalno delo. Magistrski študijski program »Fizika in astrofizika« se izvaja v dveh modulih, astrofizika in fizika trdne snovi.
Vpisni pogoji
Preveri vpisne pogoje v študentski pisarni
Merila za priznavanje znanj in spretnosti, pridobljenjih pred vpisom v študijski program
Opravljene obveznosti po kateremkoli programu univerzitetnega, visokošolskega, višješolskega ali vseživljenjskega izobraževanja, ovrednotenega z ECTS, v obsegu do 10 KT (kreditnih točk) lahko študent prenese in uveljavi kot opravljeno študijsko obveznost. Univerza v Novi Gorici lahko v skladu z 9. členom Meril za akreditacijo na podlagi dokumentirane vloge Komisiji za študijske zadeve študentu prizna znanje, pridobljeno pred vpisom, tudi v obsegu, večjem kot 10 KT. Vsaka vloga se obravnava posebej. Komisija da vlogo v obravnavo nosilcu ustreznega predmeta, ki presodi, ali pridobljeno znanje, usposobljenost ali zmožnosti po vsebini in zahtevnosti v celoti ali deloma ustrezajo kompetencam, določenim z učnim programom posameznega predmeta. Če presodi, da ustrezajo v celoti ali v deležu, ki je večji od 70%, študentu prizna izpit. Pridobljena znanja je možno priznati, če po zahtevnosti v celoti ustrezajo standardom Univerze v Novi Gorici. Po teh pravilih se lahko tudi: - upošteva spričevala in druge listine o pridobljenem znanju izven visokošolskega sektorja, - ocenjuje izdelke, storitve, objave, ki jih je študent izdelal pred vpisom, - prizna del obveznosti iz programa (vaje, seminarske naloge, projekt).
Pogoji za napredovanje po programu
Obveznosti študentov na nivoju študijskega programa so vnaprej določene s študijskimi pravili. Obveznosti pri posameznih predmetih so prav tako določene vnaprej. Obveznosti študentov na nivoju študijskega programa so vnaprej določene s študijskimi pravili. Obveznosti pri posameznih predmetih so prav tako določene vnaprej. Za vpis v drugi letnik mora študent magistrskega programa “Fizika in astrofizika” v prvem letniku zbrati vsaj 48 ECTS iz obveznih predmetov. Študenti se lahko ponovno vpišejo v 1. letnik programa, če zberejo vsaj 30 ECTS iz predmetnika tega letnika. Študent lahko tekom študija samo enkrat ponavlja letnik. Študent, ki mu preneha status študenta, obdrži pravico opravljati preostale študijske obveznosti zadnjega vpisanega letnika še dve leti po izteku statusa. Podaljševanje statusa študenta: Po izteku enoletnega absolventskega staža je v skladu s 70. členom Zakona o visokem šolstvu iz upravičenih razlogov možno status študenta podaljšati, vendar največ za eno leto. Študentke matere, ki v času študija rodijo, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živo rojenega otroka. Svetovanje in usmerjanje med študijem: šola zagotavlja individualno svetovanje in usmerjanje v zvezi s študijem v vseh ključnih fazah: - kandidatom za študij že pred vpisom, - ob vpisu v letnik (izbira predmetov), - ob odločanju za opravljanje dela študijskih obveznosti na drugih študijskih programih in/ali institucijah v Sloveniji ali tujini, - ob iskanju zaposlitve, - kadarkoli na željo študenta. Odvisno od vrste problema se študentje v zvezi s svetovanjem lahko obrnejo na študentsko pisarno, mentorje in druge izvajalce predmetov ali na vodstvo fakultete.
Temeljni cilji študija
Temeljni cilj magistrskega študijskega programa druge stopnje »Fizika in astrofizika« je izobraževanje vsestranskih strokovnjakov s področja astrofizike in fizike trdne snovi. Obe usmeritvi magistrantom omogočata tako nadaljevanje študija na doktorski stopnji kot zaposlitev v širokem spektru gospodarskih družb, ustanov in vladnih organov v Sloveniji in v tujini, bodisi zaradi specifičnih strokovnih znanj, bodisi zaradi sposobnosti uporabe matematičnih, računalniških in eksperimentalnih orodij, fizikalnega pristopa k reševanju problemov in sposobnosti dela in komuniciranja v mednarodnem okolju.
Splošne kompetence, ki jih bodo diplomanti pridobili s programom: * razvoj znanstvene intuicije; * sposobnost raziskav naravnih pojavov; * sposobnost uporabe znanstvene metodologije dela; * sposobnost znanstvene komunikacije v angleškem jeziku; * sposobnost študija v mednarodnih skupinah; * sposobnost pridobivanja podatkov iz mnogoterih virov; * sposobnost posredovanja fizikalnih vsebin in rezultatov; * prilagodljivost različnim eksperimentalnim situacijam; * sposobnost abstrakcije in analize problemov; * samostojno projektno delo; * sposobnost dela v mednarodnih raziskovalnih skupinah; * sposobnost prenosa znanj v prakso.
Predmetno-specifične kompetence, ki se pridobijo s programom: * razvit fizikalen pristop k obravnavi problemov; * pregled in razumevanje osnovnih zakonitosti v naravi; * obvladovanje sodobnih informacijskih sistemov in eksperimentalnih naprav; * sposobnost povezave računalniško podprtega zajemanja podatkov in njihove obdelave; * sposobnost izdelave preprostih numeričnih modelov realnih sistemov; * poglobljeno poznavanje področja astrofizike.
Možnosti nadaljevanja študija
Študij je mogoče nadaljevati na Fakulteti za podiplomski študij Univerze v Novi Gorici do doktorata znanosti s področja astrofizike, fizike ali znanosti o materialih.
Oblike preverjanja in ocenjevanja znanja
Merila in načini za preverjanje in ocenjevanje študentovih učnih izidov za vsak predmet na Fakulteti naravoslovje razvidni iz učnih načrtov so vnešeni v spletne strani UNG. Študentje imajo za vsak predmet objavljene načine preverjanja znanja na začetku študijskega leta, oziroma ob začetku izvajanja predmeta. Oblike preverjanja znanja so prirejena potrebam posameznega predmeta (ustni izpiti, pisni izpiti, seminarske naloge, ....). Pri vseh oblikah študentje dobijo povratno informacijo o rezultatih naposredno od predavatelja, ki preverjanje izvede. Dostop do ocen imajo tudi preko elektronskega Sistema UNG, ki je individualen z geslom. Analizo izpitov redno opravlja študentska pisarna, kjer so za primerjavo dostopne tudi študentom. Analiz univerza zaradi varovanja osebnih podaktov ne objavlja na spletu (nekatere skupine so tako majhne, da bi se lahko ob objavi takoj vedelo za koga gre). V letnem poročilu univerze o kakovosti je del poročila namenjen specifično vsaki šoli/program (kakovost na UNG). Analiza študija na Fakulteti za naravoslovje je javno objavljena v samoevalcijskem poročilu in samoevalvacijskem poročilu UNG in je narejena na osnovi
(Poslovnik kakovosti).
Predvidene oblike dela s študenti in opis predvidenega poteka poučevanja
Načini poučevanja so odvisni od posameznega predmeta in so predstavljeni v predmetniku. V splošnem poteka poučevanje v obliki predavanj, vaj, praktičnih poskusov in samostojnega dela. Razmerje med kontaktnimi urami in samostojnim delom je v povprečju v razmerju 1:3. Predavanja in praktični poskusi potekajo na Fakultete za naravoslovje.
Pogoji za dokončanje študija
Pogoj za dokončanje študija je zbranih 120 ECTS, kar ustreza vsem opravljenim izpitom pri vseh predmetih po predmetniku, ter uspešen zagovor magistrske naloge.
Pogoji za dokončanje posameznega predmeta so opredeljeni pri opisu vsebin predmetov in zapisani v študijskih pravilih. če študent posamezen izpit, semester ali letnik skladno z doložili opravi na drugem programu ali instituciji, veljajo za dokončanje tega izpita, semestra ali letnika pogoji tamkajšnjega programa oziroma institucije.
Predmetnik refresh
1. letnik
Obvezni predmeti | Ure | ECTS |
---|---|---|
Izbrana poglavja iz višje matematike | 90 | 9 |
Raziskovalno delo I | 270 | 9 |
Modul Fizika trdne snovi
Obvezni predmeti | Ure | ECTS |
---|---|---|
Fizika faznih prehodov | 90 | 9 |
Fizika površin | 90 | 9 |
Funkcionalni materiali | 60 | 6 |
Nanoelektronika | 60 | 6 |
Rentgenske spektroskopije | 60 | 6 |
Višja kvantna mehanika | 60 | 6 |
Modul Fizika in astrofizika
Obvezni predmeti | Ure | ECTS |
---|---|---|
Astrofizika | 90 | 9 |
Kozmologija | 60 | 9 |
Pospeševanje in transport nabitih delcev | 60 | 6 |
Teorija relativnosti | 90 | 9 |
Visoko energijska astrofizika | 60 | 9 |
2. letnik
Obvezni predmeti | Ure | ECTS |
---|---|---|
Magistrsko delo | 300 | 18 |
Raziskovalno delo II | 300 | 12 |
Modul Fizika trdne snovi
Obvezni predmeti | Ure | ECTS |
---|---|---|
Fizika polprevodnikov in polprevodniških sestavnih delov | 60 | 6 |
Magnetizem in superprevodnost | 60 | 6 |
Napredna fizika trdne snovi | 60 | 9 |
Napredne numerične metode | 60 | 9 |
Modul Fizika in astrofizika
Obvezni predmeti | Ure | ECTS |
---|---|---|
Astronomski objekti v različnih valovnih dolžinah | 90 | 9 |
Eksperimentalne metode in detektorji v astrofiziki visokih energij | 90 | 9 |
Fizika temne snovi | 60 | 6 |
Izbrana poglavja iz astrofizike in astrofizike osnovnih delcev | 60 | 6 |