Večjezičnost
Študijski program druge stopnje Slovenistika, smer Jezikoslovne vede
Cilji in kompetence
Študente seznaniti z dosedanjimi in najnovejšimi dosežki jezikoslovne teorije na področju večjezičnosti;
Seznanjanje z glavnimi temami, kot so večjezičnost in usvajanje jezika, procesiranje jezika pri večjezičnih govorcih, 'preklop' med jeziki, kognitivne prednosti večjezičnosti, dvojezičje.
Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti
Predmet se povezuje z ostalimi jezikoslovnimi predmeti na tem programu.
Vsebina
Milijoni ljudi po svetu odrastejo v večjezičnem okolju in pridobijo več kot en materni jezik. Vendar pa obstaja povezava med stopnjami usvajanja in razlikami v načinu pridobivanja jezika med večjezičnimi govorci. Sodobne raziskave kažejo, da kljub tem razlikam večjezični um pridobi izsledljive kognitivne prednosti. Ta predmet predstavlja uvod v psiholingvistično in sociolingvistično raziskovanje večjezičnosti in pojasnjuje najpomembnejše parametre dvo-/večjezičnosti.
Predvideni študijski rezultati
Poznavanje klasičnega in sodobnega razpravljanja na področjih.
dvojezično usvajanje prvega jezika;
- zgodnje razlikovanje med jeziki; dominanten jezik;
- zakasnitev usvajanja ali prednosti pri usvajanju
- razdalja med jeziki in vpliv v končni usvojitvi
dvojezično procesiranje
skladenjsko procesiranje
leksikalna povrnitev
'preklapljanje' med jeziki
kognitivne prednosti večjezičnosti
razvoj otrokovega izvršilnega nadzornega sistema
odraslo stanje in staranje
dvojezičje
Temeljna literatura in viri
Ardila, A. (2003). ‘Language representation and working memory with bilinguals’, Journal of Communication Disorders 36: 233-240.
Bhatia,T. and W. Ritchie (eds.) 2013. The Handbook of Bilingualism and Multilingualism.
Bialystok, E. (2001). Bilingualism in development: Language, literacy, and cognition. New York: Cambridge University Press.
Bialystok, E. (2009). ‘Bilingualism: The good, the bad, and the indifferent’, Bilingualism: Language and Cognition 12: 3-11.
Polinsky, M. (2008a). ‘Gender under incomplete acquisition: Heritage speakers’ knowledge of noun categorisation’, Heritage Language Journal 6.1.
Sorace, A. (2011). ‘Pinning down the concept of “interface” in bilingualism’, Linguistic Approaches to Bilingualism 1: 1-33.
Načini ocenjevanja
Redna prisotnost in aktivna udeležba na predavanjih in vajah (10%); Pet enostranskih povzetkov člankov (20%); Končna seminarska naloga (pregled teme ali izbora izvirnih podatkov ter razprava) (70%)
Reference nosilca
SAUERLAND, Uli, STATEVA, Penka. Two types of vagueness. V: ÉGRÉ, Paul (ur.), KLINEDINST, Nathan (ur.). Vagueness and language use, (Palgrave studies in pragmatics, language and cognition). Hampshire; New York: Palgrave Macmillan, 2011, str. 121-145.
STEPANOV, Arthur, STATEVA, Penka. When QR disobeys superiority. Linguist. inq., 2009, vol. 40, no. 1, str. 176-185.
STEPANOV, Arthur, STATEVA, Penka. Successive cyclicity as residual wh-scope marking. Lingua. [Print ed.], dec. 2006, vol. 116, no. 12, str. 2107-2153.
STATEVA, Penka, How different are different degree expressions? MIT Working papers in Linguistics, 2002.