Leksikalna gramatika in semantika

• Razumevanje pojmov gramatika, slovnica, skladnja ter semantika v kontekstu različnih metodoloških pristopov v preučevanju leksike.
• Seznanjanje z metodologijo delnega korpusnega pristopa v preučevanju leksikalnega potenciala jezika.
• Problematizacija ostrega razmejevanja slovnice (pravil za kombiniranje leksikalnih enot) in leksikona (besedišča) kot zbira leksikalnih enot.
• Prepoznavanje večbesednih leksikalnih enot s pomočjo korpusne analize; formalizacija njihovega pomena, izrazne podobe in skladenjske vloge.
• Oblikovanje meril, ki omogočajo formalizacijo različnih stopenj leksikalnogramatičnih enot in njihova umestitev v leksikalni fond jezika.
• Razumevanje vloge konteksta pri določanju pomenske vrednosti leksikalnih elementov.
• Sposobnost aplikacije empiričnega jezikovnega podatka v hierarhiziran leksikografski opis ter seznanitev s teorijo semantičnih okvirov (ti. Frame Semantics).

Predmet se navezuje na razumevanje jezikovnih pojavov, ki so bili obravnavani v 1. 2. in 3. letniku prvostopenjskega študija.

Predmet obravnava pojem gramatike (slovnice) in semantike v kontekstu različnih metodoloških pristopov v preučevanju leksike, v nadaljevanju pa se osredotoči na leksikalni in slovnični opis jezikovnih elementov, zlasti t. i. večbesednih leksikalnih enot. Metodologija preučevanja temelji na obsežni količini korpusnih podatkov, na podlagi katerih se oblikujejo zaključki v zvezi z leksikalnimi enotami in skladenjskimi vzorci, v katerih se le-te tipično pojavljajo. Pri tem izhajamo iz spoznanja, da ni mogoče potegniti ostre in dokončne meje med leksikonom (besediščem), kot zbirom leksikalnih enot in pomenov in slovnico, ki zagotavlja pravila, po katerih kombiniramo leksikalne enote. Na podlagi prepoznavanja in formaliziranja skladenjskih vzorcev, v katerih se jezikovni elementi realizirajo v realnih besedilih, je mogoče definirati njihovo semantično vlogo in medleksemska pomenska razmerja, spoznanja pa umestiti v slovnični in slovarski opis leksikalnega fonda jezika – na tej podlagi poteka tudi seznanjanje s temeljnimi izhodišči teorije semantičnih okvirov FrameNet in njena raba v korpusno zasnovani leksikalni analizi.

• Razumevanje vloge konteksta pri določanju pomenske vrednosti leksikalnih elementov.
• Sposobnost aplikacije empiričnega jezikovnega podatka v hierarhiziran leksikografski opis ter seznanitev s teorijo semantičnih okvirov (ti. Frame Semantics).

• GILL, Francis, HUNSTON, Susan, 2000: Pattern Grammar A Corpus–Driven Approach to the Lexical Grammar of English. (Studies in Corpus linguistics) Amsterdam: John Benjamins.
• FrameNet and Frame Semantics. International Journal of Lexicography. Vol. 6, No 3 (September 2003). Special Issue.
• Atkins, Sue, Charles J. Fillmore in Christopher R. Johnson, 2003: Lexicographic Relevance: Selecting Information from Corpus Evidence. International Journal of Lexicography. Vol. 16, No. 3. 251–280
• Sinclair John, M. (ur.), 1987: Looking up: An Account of the COBUILD Project in Lexical Computing. London: Collins.
• HANKS, Patrick, 1996: Contextual Dependency and Lexical Sets. International Journal of Corpus Linguistics 1 (1). John Benjamins.
• GORJANC, Vojko, KREK, Simon, GANTAR, Polona, 2005: Slovenska leksikalna podatkovna zbirka. Jezik in slovstvo 50/2. 3–19.

Opravljen raziskovalni projekt in njegova predstavitev v seminarju. Pozitivno ocenjen raziskovalni projekt v obliki seminarske naloge in pozitivno ocenjen zagovor v seminarju sta pogoj za pristop k ustnem izpitu. Ustni izpit in raziskovalni prokekt sestavljata končno oceno

Izredna profesorica za jezikoslovje na Univerzi v Novi Gorici.

STEPANOV, Arthur, PAVLIČ, Matic, STATEVA, Penka, REBOUL, Anne. Children's early bilingualism and musical training influence prosodic discrimination of sentences in an unknown language. The Journal of the Acoustical Society of America, ISSN 0001-4966, 2018, vol. 143, iss. 1, str. EL1-EL7, ilustr., doi: 10.1121/1.5019700.
STEPANOV, Arthur, STATEVA, Penka. Countability, agreement and the loss of the dual in Russian. Journal of linguistics, ISSN 0022-2267, Nov. 2018, vol. 54, no. 4, str. 779-821, doi: 10.1017/S0022226718000130.
STEPANOV, Arthur, STATEVA, Penka. Interrogative Slifting : more syntactic, less parenthetical. Glossa, ISSN 2397-1835, 2016, vol. 1, iss. 1, str. 1-33, ilustr. http://dx.doi.org/10.5334/gjgl.117, doi: 10.5334/gjgl.117.
STEPANOV, Arthur, STATEVA, Penka. Cross-linguistic evidence for memory storage costs in filler-gap dependencies with wh-adjuncts. Frontiers in psychology, ISSN 1664-1078, Sep. 2015, vol. 6, 19 str., ilustr. http://dx.doi.org/10.3389/fpsyg.2015.01301, doi: 10.3389/fpsyg.2015.01301.
STATEVA, Penka, STEPANOV, Arthur, DÉPREZ, Viviane, DUPUY, Ludivine, REBOUL, Anne Colette. Cross-linguistic variation in the meaning of quantifiers : implications for pragmatic enrichment. Frontiers in psychology, ISSN 1664-1078, May 2019, vol. 10, 18 str., ilustr. https://doi.org/10.3389/fpsyg.2019.00957, doi: 10.3389/fpsyg.2019.00957.