Feministična literarna veda

Približno od 60. let 20. stoletja je feministična teorija skupaj s študijami družbenega spola postopoma postala del nove znanstvene paradigme, za katero je značilna pluralnost in policentrizem znanstvenih smotrov ter prijemov. Študentje bodo na koncu študija obvladali obravnavano snov in jo bodo sposobni aplicirati na literarna besedila.

Uspešen študij predmeta se po vertikali povezuje s študijem drugih literarnozgodovinskih formacij pri temeljnih predmetih slovenska književnost, pri tem pa je potrebno horizontalno povezovanje znanja, ki ga nudijo drugi literarnovednih predmeti.

Feministična literarna veda/teorija raziskuje predvsem literarna dela, ki so zavestno zapisana s feminističnih pozicij, besedila prvinsko namenjena ženskam, besedila, ki temeljijo na upodabljanju žensk/e ter ustvarjajo ženske like itd. Ukvarja pa se tudi s politično-oblastniško-družbenimi okoliščinami in posledicami t. i. »ženske pisave« oz. njene večstoletne izrinjenosti iz literarnega kanona. V literaturi in njenem referenčnem okolju razkriva spolne stereotipe, ki so del patriarhalno naravnane literarne tradicije in zgodovine, spogleduje pa se z znanstvenimi disciplinami, ki preučujejo še druge marginalizirane družbene skupine (recimo na podlagi rase, etnične ter nacionalne oz. narodnostne pripadnosti, spolne orientacije, razreda itd.). Lok njenih interesov sega od razgrajevanja vélikega kanona, nasploh t. i. vélikih zgodb (literarnozgodovinski oz. eksterni vidik) do vzpostavljanja lastnega teritorija »ženske pisave«, osvobojene pritiskov patriarhalne družbe in androcentrične kulture (interni vidik). S tem v zvezi lahko naštejemo naslednja vprašanja, s katerimi se ukvarja feministična literarna veda: tematiziranje ženske izkušnje, literarna konstrukcija ženskih pomenov, odnosov med moškostjo in ženskostjo, identifikacija družbenospolno zasnovanih stereotipov in literarnih shem, študij strukturnih ali žanrskih, recimo avtobiografskih značilnosti ženske pisave, reprezentance telesa in telesnosti v posameznih besedilih, dekonstrukcija in preseganje različnih dualizmov (subjekt-objekt, moški-ženska, visoko-nizko, duhovno-telesno itd.), umestitev posameznih pisateljic in pesnic na (nacionalnem, srednjeevropskem, evropskem) literarnem zemljevidu … Enako pomemben vidik feminističnega prizadevanja je prepoznavanje družbeno/spolno pogojenih stereotipov v literarnovedni refleksiji in kritiki. Do teoretskih in metodoloških dognanj bomo prihajali predvsem prek interpretacij literarnih, v manjšem obsegu tudi kritiških del srednjeevropskega izvora, ki so nam danes na razpolago v slovenskih prevodih.

Študenti osvojijo temeljne pojme iz feministične literarne vede. Sposobni so jih problemsko obravnavati v povezavi z literarnimi besedili. Književno besedilo znajo analizirati s pristopi feministične literarne vede in interpretirati večsmerno in večplastno.

• Cixous, Hélène: Smeh Meduze in druga besedila. Ljubljana: Društvo Apokalipsa, zbirka Fraktal, 2005.
• Barša, Pavel: Gospostvo človeka in želja ženske. Feminizem med psihoanalizo in poststrukturalizmom. Ljubljana: Društvo Apokalipsa, zbirka Aut, izide 2009.
• Tillie Olsen: Silences. Feminist Press, 2003 (prva izdaja 1978).
• Eagleton, Mary, ed.: Feminist Literary Theory. A Reader. Blaskwell Publishers, 1986 – prva izdaja, 1996 – druga izdaja.
• Cameron, Deborah, ed.: The Feminist Critique of Language. Routledge, 1998 – 1. izdaja, 1999 – 2. izdaja.
• Code, Lorraine, ed.: Encyclopedia of Feminist Theories. Rotledge, 2000.
• Showalter, Elaine: Toward a Feminist Poetics. Women’s Writing and Writing About Women. London: Croom Helm, 1979.
• Showalter, Elaine. A literature of their own: British women novelists from Brontë to Lessing. Princeton, N.J.: Princeton University Press, 1977; London: Virago, 1978.
• Moi, Torril: Politika spola/ teksta. Ljubljana: Literarno–umetniško društvo Literatura, zbirka Labirinti, Ljubljana, 1999.
• Felski, Rita: Literature after Feminism. University of Chicago Press, 2003.
• Le Guin, Ursula K.: Ples na robu sveta; misli o besedah, ženskah, krajih. Ljubljana: Društvo Apokalipsa, zbirka Apokalipsa, 2007.
• Rich, Adrienne: O lažeh, skrivnostih in molku. Ljubljana: ŠKUC, 2003.
• Kristeva, Julia: Revolucija pesniškega jezika. Piran: Obalne galerije, Edicija Artes, 2005.
• Pizan, Christine de: Mesto dam. Ljubljana: Delta, 1999.
• Beauvoir, Simone de: Drugi spol I, II. Ljubljana: Delta, 1999 in 2000.
• Woolf, Virginia: Lastna soba. Ljubljana: Založba/cf*, Lila zbirka, 1998.
• Barthes, Roland: Učna ura. Marcelli, Miroslav: Roland Barthes: od zgodovine k sistemu od sistema k besedilu. Ljubljana: Apokalipsa, zbirka Fraktal, 2003.
• Barthes, Roland: Le plaisir du texte. Paris: Seuil, 2000.
• Barthes, Roland: Zadovoljstvo u tekstu. Niš: Gradina, 1975.
• Bourdieu, Pierre: La domination masculine. Paris: Seuil, 1998.
• Bourdieu, Pierre: Masculine domination. Cambridge: Polity, Oxford : Blackwell, 2001.
• Bourdieu, Pierre: Nadvláda mužů. Karolinum, Praha 2000.
• Butler, Judith: Težave s spolom: feminizem in subverzija identitete. Ljubljana: Škuc, 2001.
• Irigaray, Luce: Demokracija se začne v dvoje. Ljubljana: Civitas, 2003.
• Irigaray, Luce: Jaz, ti, me, mi: za kulturo različnosti. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, 1995.
• Poniž, Katja Mihurko: Labirinti ljubezni v slovenski književnosti od romantike do II. svetovne vojne. Ljubljana: Sophia, 2008.
• Poniž, Katja Mihurko: Drzno drugačna. Zofka Kveder in podobe ženskosti. Ljubljana: Delta, 2003.
• Jevtić, Iva: Julijana iz Norwicha. Ljubljana: Društvo Apokalipsa, zbirka Aut, izide 2009.
• Borovnik, Silvija: Pišejo ženske drugače? Ljubljana: Mihelač, 1995.
• Indruchová, Libora Oates, ur.: Dívčí válka s ideologií. Klasické texty angloamerického feministického myšlení. Praha: Sociologické nakladatelství SLON, 1998.
• Indruchová, Libora Oates, ur.: Ženská literární tradice a hledání identit. Antologie angloamerické feministické literární teorie. Praha: Sociologické nakladatelství SLON, 2007.
• Apokalipsa, posebna številka GENDER (ženska pisava in pisava žensk), št. 90/91/92, 2005.
• Apokalipsa, posebna številka GENDER (ženska pisava in pisava žensk), št. 124/125, 2008.
• Strokovna besedila objavljena revijalno (Delta, Apokalipsa, Literatura, Primerjalna književnost, Časopis za kritiko znanosti itd)
• Leposlovje po sprotni izbiri

Seminarska naloga (70%), ustni izpit (30%)

Prof. dr. Katja Mihurko Poniž je predavateljica književnosti na Fakulteti za humanistiko na Unvierzi v Novi Gorici. Njena raziskovalna področja so novi pristopi v literarni vedi (predvsem študiji spolov), medkulturni stiki, literarna geografija, slovenska dramatika. Na področju raziskav slovenske književnosti je njena pozornost usmerjena v dela pisateljic in reprezentacije ženskosti in moškosti v literarnih besedilih.

Izbor člankov:

MIHURKO PONIŽ, Katja. Labirinti ljubezni v slovenski književnosti od romantike do II. svetovne vojne, (Zbirka Sodobna družba, 2008, 20). Ljubljana: Sophia, 2008. V, 254 str. ISBN 978-961-6294-93-5. [COBISS.SI-ID 238032384]
MIHURKO PONIŽ, Katja. Nation and gender in the writings of Slovene women writers : 1848-1918. Aspasia, 2008, vol. 2, str. 28-43. [COBISS.SI-ID 931323]
MIHURKO PONIŽ, Katja. Tujci in tuje v romanih : Prišleki in Francoski testament. Dve domov.. [Tiskana izd.], 2010, [Št.] 31, str. 153-167. [COBISS.SI-ID 31567405]
MIHURKO PONIŽ, Katja. Die Macht der männlichen literarischen Eliten und ihr Einfluss auf der Kreativität der slowenischen Autorinnen. V: GIERZINGER, Georg (ur.), HÖLZL, Sylvia (ur.), RONEN, Christine (ur.). Spielformen der Macht : Interdisziplinäre Perspektiven der Macht im Rahmen junger slawistischer Forschung, (Conference Series). 1. Auf. Innsbruck: Innsbruck University Press, 2011, str. 377-393.