Barok in razsvetljenstvo v slovenskem slovstvu

Študent pobliže spozna izbrane sklope slovenskega slovstva v dobi katoliške obnove, iz nje razvijajočega se baroka in naposled razsvetljenstva. Drugače od študija na prvi stopnji zdaj študent dobi neposreden stik s primarnimi viri. Branje in komentiranje besedil v primarnih virih študenta usposobi za prve korake samostojnega raziskovalnega dela s starejšim slovstvom. Z lastno izkušnjo spozna delo s primarnimi viri: starimi tiski in rokopisi. V navezavi na predmet Pomožne historično-filoloških vede se usposobi za samostojne poskuse razbiranja težavnejših primerov ter skritih podatkov, ki jih glede besedila nudijo bibliografske in kodikološke podrobnosti primarnih virov. Študent spozna zlasti doslej manj raziskana področja slovenskega baročnega in razsvetljenskega slovstva in je usposobljen, da svoje znanje prenaša na druge.

Predmet se najtesneje opira na osnovno znanje, pridobljeno na nižji stopnji pri predmetu Slovenska književnost 1.

• Slovstvo katoliške obnove in evropski kontekst. Slovstveni tokovi prenovljene potridentinske Katoliške cerkve in slovenski prostor. Historični kontekst literarnega prostora.
• Ohranjene in uničene ali izgubljene slovenske knjige iz dobe katoliške obnove: Pahernekerjev katekizem, Ingenerijev katekizem, vprašanje Hren-Čandkovega velikega katekizma. Problematika Hrenovega „literarnega programa“ – meja med podatki in hipotezami; odprta vprašanja.
• Skalarjev rokopis, 1643. Meditativna proza v kontekstu katoliške obnove. Začetek slovenske ascetike v dveh Skalarjevih prevodih in enem izvirnem delu. Skalarjevo evropsko slovstveno obzorje. Adam Skalar kot začetnik slovenske meditativne proze. Baročne poteze Skalarjevih besedil – kompozicija, struktura, slog. Preseganje Hrenovega literarnega programa; vmesni položaj med Hrenom in Kastelcem.
• Matija Kastelec in začetek slovenskega baročnega slovstva. Razvoj meditativne proze v Kastelčevih delih. Njegova raba literarnih zvrsti. Recepcija slovenskega protestantskega slovstva pri Kastelcu.
• Kastelčeva literarna zapuščina; njene sledi v arhivih. Izgubljeni rokopisi. Kastelec in poznejši slovaropisci.
• Kalobški rkp. in slovenska cerkvena pesem. Stržinarjeva, Foglarjeva idr. rokopisne pesmarice. Oblike, teme, motivi slovenske cerkvene pesmi do razsvetljenstva.
• Slovenska baročna pridiga. Znani in neznani avtorji. Tiskane knjige in rokopisi. Janez Svetokriški, Rogerij Ljubljanski, Jernej Basar. Njihovi viri, kompozicijska načela, slog.
• Pasijonske procesije in pasijonske igre na Slovenskem. Škofjeloški pasijon in pasijonska tradicija na Loškem. Težave rokopisa ŠP in problemi z datacijo.
• Marko Pohlin in njegov slovstveni opus. Pohlin kot izviren nabožni pisec; Pohlin kot prevajalec; bibliografski podatki in težave z natančno določitvijo Pohlinovega opusa; tiski in rokopisi.
• Janez Damascen Dev kot prvi slovenski baročni pesnik; Belin; Devovo evropsko literarno ozadje; kulturni pomen Pisanic.
• Zoisov krog – izbrane teme: prerodne pobude; Zoisov vpliv na Linharta, Vodnika, Kopitarja; Horacij in slovenska razsvetljenska poezija.

• Poglabljanje razumevanja starejše slovenske književnosti, tudi v evropskem okviru.
• Sposobnost analize, interpretacije in vrednotenja posameznih nabožnih in literarnih besedil.
• Sposobnost samostojnega študija strokovne literature in poglabljanja znanja s področja starejše slovenske književnosti.

Primarna literatura bodo izvirni, primarni viri sami. Te bo določil predavatelj specifično glede na izbrane teme. Kot pregledne obravnave bodo predpisani uveljavljeni priročniki (Rupel-Gspan, Pogačnik, Grdina), dopolnjeni s specialnimi članki.

• A. Gspan, M. Rupel idr.: Zgodovina slovenskega slovstva I. Slovenska matica 1956.
• Alfonz Gspan: Cvetnik slovenske vezane besede 1, 2. Slovenska matica 1978, 1979.
• J. Kos: Razsvetljenstvo. Literarni leksikon 28, DZS 1986.
• M. Ogrin: Vprašanja tradicije Škofjeloškega pasijona. Slavistična revija, št. 3, 2008, str. 289–304.
• J. Pogačnik: Zgodovina slovenskega slovstva 1. Obzorja, 1968.
• J. Pogačnik: Slovenska književnost 1. DZS 1998.
• L. Vidmar: Zois in Horacij. V: Liturgia theologia prima. Celje, Mohorjeva družba 2008, str. 447–463.

Priprava seminarske naloge in zagovor v seminarju.

Barbara Pregelj je pridružena profesorica za književnost na Univerzi v Novi Gorici. Raziskuje predvsem različne vidike recepcije španske literature v slovenski književnosti, traduktološka vprašanja, mladinsko književnost in literarno interpretacijo, zasnovala in vodila je vrsto mednarodnih in domačih projektov s področja motiviranja za branje.
Redno dejavno sodeluje na kongresih, simpozijih, okroglih mizah, predavanjih doma in v tujini, tudi sama je organizirala nekaj obiskov tujih avtorjev v Sloveniji ter literarnovednih simpozijev. Deluje tudi kot prevajalka in urednica.

PREGELJ, Barbara. Podoba mladinske književnosti španskega govornega področja skozi njihove prevode v slovenščino. Hieronymus : revija o prevajalstvu. 2011, letn. 5, št. 1/2, str. 65-81.
PREGELJ, Barbara. Še o slovenski književni krajini. Sodobnost. jul. 2019, letn. 83, št. 6, str. 1-8.
PREGELJ, Barbara, ŠIFRAR KALAN, Marjana. From reading promotion strategies to the interactive book. V: STOJANOVA, Nadežda (ur.). Literatura i tehnika : sbornik s dokladi ot naučna konferenciya, provedena v Sofiskiiya Universitet "Sv. Kliment Okhridski", 9-11 mart 2018 g. 1. izd. Sofija: Universitetsko izdateljstvo "Sv. Kliment Okhridski", 2018. Str. 317-324.
PREGELJ, Barbara. Prevajanje kot oblika interpretacije = Translation as a form of interpretation. V: DUŠA, Zdravko (ur.). Pahoriana 2013 : prispevki z znanstvenega srečanja ob stoletnici Borisa Pahorja, 18. aprila 2013 v Cankarjevem domu v Ljubljani. 1. izd. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2014. Str. 57-68. ISBN 978-961-231-968-7.
PREGELJ, Barbara. Zgledno omledno : trivialno v slovenski postmoderni književnosti. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, 2007. 209 str. Slavistična knjižnica, 12.
PREGELJ, Barbara (urednik). Bela knjiga o prevajanju 2018 : premiki na področju prevajanja, tolmačenja, podnaslavljanja in lektoriranja v Sloveniji. Ljubljana: Društvo slovenskih književnih prevajalcev, 2019. 179 str., ilustr. ISBN 978-961-6515-07-8. http://www.belaknjigaoprevajanju.si.
PREGELJ, Barbara (avtor, urednik, prevajalec), TOMSICH, Francisco (avtor, urednik, ilustrator). Bivališča Branislave Sušnik : dokumenti, besedila, podobe, pričevanja = Moradas de Branislava Sušnik : documentos, textos, imágenes, testimonios. 1. natis. Medvode: Malinc, 2020. 239 str., ilustr.