Retorika, literarna teorija, jezikoslovje in nauk o lepem v Evropi od srednjega veka do razsvetljenstva

Predmet obravnava zgodovino retorike, literarne teorije, jezikoslovja in misli o jeziku ter nauk o lepem v Evropi od srednjega veka do razsvetljenstva. Osnovni cilj predmeta je, da študenti pridobijo multidisciplinarni vpogled v vsa področja, povezana z literarnim ustvarjanjem v obdobju od srednjega veka do razsvetljenstva na področju Evrope. Ob tem pridobivajo zavest o nujnosti poznavanja širšega okvira, v katerem so nastajala posamezna literarna dela.

Za uspešno razumevanje snovi je potrebno osnovno poznavanje tematskih področij, ki jih obravnavata družboslovje in humanistika. Potrebno je dobro poznavanje osnovnih literarnoteoretskih pojmov. Zaželeno je dobro znanje angleščine, nemščine ali francoščine. Predmet je povezan s predmeti, ki se izvajajo v okviru modula Književnost med srednjim vekom in razsvetljenstvom, poleg tega pa tudi s predmeti drugih modulov, ki se izvajajo na smeri Literarne vede.

1. Zgodovina retorike od srednjega veka do razsvetljenstva
• opredelitev temeljnih retoričnih pojmov
• retorika, ki obdeluje quinque partes artis (pet delov retorike)
• priročniki pridiganja (ars concionandi)
• retorika pisanja pisem (ars epistolica)
• zbirke primerov
• retorika figur in tropov
• retorika pomnjenja (ars memorativa)
• retorika podajanja (actio/pronuntiatio)
• retorični priročniki, pomembni za slovenski prostor
• pregled rabe retoričnih veščin v slovenski in evropski literaturi v obravnavanem obdobju ter analiza besedil iz različnih obdobij
• metodologija zgodovine starejšega slovstva
• izvirno in neizvirno v starejšem slovstvu
• literarnost in neliterarnost del 16. stoletja
2. Literarna teorija
• razmerje med današnjimi literarnoteoretičnimi pojmi in retorično teorijo
• aplikacija sodobne literarne teorije na besedila starejšega slovstva
• obravnava literarnoteoretičnih in retoričnih vsebin v tedanjem šolstvu
3. Zgodovina jezikoslovja in misli o jeziku
• zgodovinski pregled temeljnih pojmov historične sociolingvistike
• zgodovinski pregled temeljnih slovnic, slovarjev in jezikoslovnih spisov v Evropi (glede na vpliv na slovensko misel o jeziku)
• zgodovina jezikovne politike na Slovenskem v primerjavi z Evropo
• vpliv misli o jeziku na literarna dela
4. Nauk o lepem v Evropi
• kaj je nauk o lepem
• osnovni pojmi estetike
• pojmovanje lepega in grdega v tedanji Evropi

Po končanih obveznostih bo imel študent znanje o zgodovini retorike od srednjega veka do razsvetljenstva, o razmerju med retoriko in literarno teorijo, o zgodovini jezikoslovja in misli o jeziku ter nasploh o nauku o lepem v Evropi v obravnavanem času.

• Ahačič, K. 2007. Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem (Zbirka Linguistica et philologica, 18). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
• Eco, U. 2006. Zgodovina lepote. Ljubljana: Modrijan.
• Eco, U. 2008. Zgodovina grdega. Ljubljana: Modrijan.
• Lausberg, H. 1967. Elemente der literarischen Rhetorik. München: Max Hueber Verlag.
• Lausberg, H. 1990. Handbuch der literarischen Rhetorik: Eine Grundegung der Literaturwissenschaft. Stuttgart: Franz Steiner Verlag.
• Law, V. 2003. The History of Linguistics in Europe from Plato to 1600. Cambridge: University Press.
• Padley, G. A. 1976. Grammatical Theory in Western Europe 1500–1700: The Latin Tradition. Cambridge: Cambridge University Press.
• Padley, G. A. 1985. Grammatical Theory in Western Europe 1500–1700: Trends in Vernacular Grammar I. Cambridge: Cambridge University Press.
• Plett, H. F. 2001. Einführung in die rhetorische Textanalyse. Hamburg: Helmut Buske Verlag.
• Tatarkiewicz, W. 2000. Zgodovina šestih pojmov: umetnost, lépo, forma, ustvarjanje, prikazovanje, estetski doživljaj. Ljubljana: Literarno-umetniško društvo Literatura.
• Pregledi zgodovine slovenske književnosti ter priročniki literarne teorije.
• Silva rhetoricae – The Forest of Rhetoric. humanities.byu.edu/rhetoric/Silva.htm.
• Temeljni viri (v latinščini) so dostopni na spletu.

Ustni izpit. Pogoj za pristop k izpitu je aktivna udeležba na vajah.

Doc. dr. Kozma Ahačič je predavatelj jezikoslovja na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici ter raziskovalec pri pripravi Slovarja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja in vodja Sekcije za zgodovino slovenskega jezika na ZRC SAZU. V svojem raziskovalnem delu se ukvarja z zgodovino slovničarstva in misli o jeziku ter nekaterimi drugimi s tem povezanimi vprašanji. Je avtor več knjig ter sourednik revije Slovenski jezik/Slovene Linguistic Studies.
• Kozma AHAČIČ, Andreja LEGAN RAVNIKAR, Majda, MERŠE, Jožica NARAT, France NOVAK. Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja. Založba ZRC, Ljubljana, 2011, 641 str.
• Kozma AHAČIČ. Zgodovina misli o jeziku na Slovenskem: katoliška doba (1600–1758). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2012, 278 str.
• Kozma AHAČIČ. The treatment of »nomen« in the first Slovenian grammar (Bohorič 1584). Historiographia linguistica 35/3 (2008), str. 2–31.
• Kozma AHAČIČ. Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Založba ZRC, Ljubljana, 2007, 416 str.
• Kozma AHAČIČ. Izvirne slovenske pesmi Jovana Vesela Koseskega : vsebinski opis, okoliščine nastanka, pregled ocen, jezik, tekstnokritični aparat ter diplomatični in kritični prepis pesmi 1818-1852. Slavistično društvo Slovenije, Ljubljana, 2006, 195 str.