Metodologija medkulturnih študij

Osnovni cilj predmeta je študentom predstaviti sodobne metdološke pristope na področju transkulturnih študij, zlasti metodološke usmeritve in pa tudi zadrege, ki izhajajo iz metodološkega pluralizma. Obenem spoznavamo okvire humanističnih in družboslovnih ved in se posvečamo medsebojnemu prepletanju. Izoblikujemo mrežo metod in pristopov, ki so uporabni tako v humanistiki kot v družboslovju pri analizi kompleksnih znanstvenih in strokovnih vprašanj. Študente k samostojnemu razmišljanju in oblikovanju lastnih izsledkov vodijo tudi seminarske naloge in pa redno sodelovanje na predavanjih in na seminarskem delu kurza.

Pogoj za vključitev v delo je poznavanje osnov različnih področij znotraj humanističnih in družboslovnih ved. V ospredju so literarnovedni, sociološki, kulturološki, zgodovinski in antropološki uvidi v nacionalno in svetovno kulturno zgodovino. Predmet je zasnovan interdisciplinarno in transnacionalno. Študenti morajo imeti sposobnost analize in kritične evalvacije različnih znanstvenih besedil, ki nagovarjajo globalno publiko, prav tako morajo biti vešči uporabe osnov teorije in metodologije znanstvenih študij s področja humanistike in družboslovja, ki pa jih predmet nadgradi in izpopolni z izsledki sodobnih medkulturnih študij.

Medkulturne študije so se tesno povezujejo s kulturnimi študijami, obenem pa tudi z različnimi drugimi humanističnimi in družboslovnimi znanostmi (s poudarkom na antropologiji). Medkulturne študije bi lahko opisali tudi kot primerjalne študije. Predmet je zasnovan interdisciplinarno in transnacionalno. Najtesneje se navezujemo na literarno vedo, saj je predmet del programa Slovenistike (na primer: podrobneje si ogledamo pojma svetovna in globalna književnost in pa izpostavimo terminološke razlike, ki so tipične za različna nacionalna okolja). Ukvarjamo se tudi z vprašanjem civilizacij, odnosov med različnimi civilizacijami (Huntigton, Said), pa z razvojem informacijske družbe in medijev, ki sploh omogočajo povezovanje med civilizacijami in nastanek globalne družbe digitalne dobe, ki jo imenujemo tudi doba participatorne kulture. Zanima nas še javna in zasebna sfera (npr. Habermas), delovanje spomina in spominske študije, predvsem pa povezovanje metodoloških pristopov in različnih, v medkulturnost usmerjenih disciplin.

Študenti osvojijo terminologijo s področja medkulturnih študij in pripadajoče metodologije. Obenem spoznajo tiste točke, kjer se zlivajo oziroma prekrivajo kulturne študije, antropologija, literarna veda, medijske študije in študije spomina, če naštejemo poglavitna področja. Študenti se naučijo samostojnega formuliranja idej in konciznega povzemanja idej v obliki seminarskih nalog in odzivov na izpostavljene teme pri predavanjih in na seminarju.

Uspešno opravljeni pisni izpit, kolokvij na polovici semestra in dve seminarski nalogi predstavljeni v sklopu seminarja. Uspešno opravljen kolokvij in seminarski nalogi so pogoji za pripustitev k izpitu. Obvezna (80 %) navzočnost na predavanjih in seminarju in sodelovanje v diskusijah. Opravljene obveznosti pri predavanjih in pri seminarskem delu (branje in pisni izdelki): seminarsko delo (1x) in predstavitev, sodelovanje v diskusijah ter sprotni pisni odzivi na brana besedila – 40%. Izpit ob koncu semestra – 60%.

Pridr. prof. dr. Leonora Flis – pridružena profesorica za književnost. Leonora Flis se pri svojem delu osredotoča literarno teorijo, sodobno angleško in ameriško književnost, film (zlasti v odnosu do literature), grafične romane ter na literarno novinarstvo. Ukvarja se tudi s pisanjem knjižnih in filmskih recenzij in s prevajanjem tako strokovne literature kot leposlovja. Piše tudi kratke zgodbe. Izdala je zbirko Upogib časa (2015), 2022 pa izide njena druga knjiga kratkih zgodb z naslovom Enakozvočja. Leta 2011 je prejela Fulbrightovo štipendijo za raziskovalno delo na univerzi Columbia v New Yorku. Je tudi avtorica monografije Factual Fictions: Narrative Truth and the Contemporary American Documentary Novel (2010). Znanstvene članke objavlja v slovenskih in tujih revijah.

Izbor objavljenih del:

FLIS, Leonora. Social engagement and multiculturalism in Louis Adamic's literary journalism and documentary prose. Dve domovini: razprave o izseljenstvu. [Tiskana izd.]. 2020, št. 51, str. 59-75.

FLIS, Leonora. Med leposlovjem in poročanjem. Sodobnost. okt. 2021, letn. 85, št. 10, str. 1279-1292.

FLIS, Leonora. Grafične pripovedi in pripovednost. Primerjalna književnost, ISSN 0351-1189. [Tiskana izd.], maj 2020, letn. 43, št. 1, str. 51-74.

FLIS, Leonora. Družbeni angažma v literarnem novinarstvu Louisa Adamiča. V: DAUGUL, Larisa (ur.). Strpnost ni dovolj: prispevki s konference Iz mnogih dežel: ob 120. obletnici rojstva Louisa Adamiča, (Borec, ISSN 0006-7725, letn. 70 (2018), št. 751-753). Ljubljana: Sophia. 2018, [Letn.] 70, št. 751/753, str. [140]-149, 217-218.

FLIS, Leonora. Factual fictions: narrative truth and the contemporary American documentary novel. Newcastle: Cambridge Scholars, 2010.

FLIS, Leonora. Profiling war: managing trauma in reporting horror: the case of Boštjan Videmšek. V: JOSEPH, Sue (ur.). Profile pieces: journalism and the "human interest" bias, (Routledge research in journalism, 13). New York; London: Routledge, cop. 2016, 226-239.

FLIS, Leonora. Obraz postkomunizmu Europy Wschodniej i Bałkanów w pisarstwie Slavenki Drakulić. V: GRACZYK, Ewy (ur.). Białe maski / szare twarze: ciało, pamięć, performatywność w perspektywie postzależnościowej, (Seria Wydawnicza Centrum Badań Dyskursów Postzależnościowych, t. 5). Kraków: Towarzystwo Autorów i Wydawców Prac Naukowych Universitas, cop. 2015, str. 151-166. Communism’s Legacy in Slavenka Drakulić’s Writing on Eastern Europe and the Balkan. (Podoba postkomunistične vzhodne Evrope in Balkana v zapisih Slavenke Drakulić).

FLIS, Leonora. Nonfiction comics as a medium of remembrance and mourning and as a cosmopolitan genre of social and political engagement. V: CORNIS-POPE, Marcel (ur.). New literary hybrids in the age of multimedia expression : crossing borders, crossing genres, (A comparative history of literatures in European languages, ISSN 0238-0668, vol. 27). Amsterdam; Philadelphia: John Benjamins, 2014, 230-250.

Prihajajoče objave:

“Nan Shepherd’s Holistic World – an Intimate Triangle: Nature, Body and Mind in The Living Mountain”, volume
Representations, Scenes and Scenarios of Intimacy in Women’s Writing. Pro Universitaria Publishing House (https://www.prouniversitaria.ro/despre-noi/). 2022.
The Narrative of Migration and Feminism in Slavenka Drakulić’s Selected Works. Dve domovini. (Februar 2023).