Sodobne literarne teorije

Osnovni cilj predmeta je študentom predstaviti sodobne trende v literarni vedi, obenem pa utrditi znanje tradicionalnih literarno-vednih postavk, usmeritev in terminov. Poudarek je tudi na povezovanju teorije in prakse, torej na aplikaciji teorije na konkretnih besedilih oziroma pri njihovi analizi. Študente bodo k samostojnemu razmišljanju in oblikovanju argumentov usmerjale tudi seminarske naloge in pa spodbujanje k sodelovanju na predavanjih in na seminarskih sekcijah srečanj.

Pogoj za vključitev v delo je poznavanje osnov literarne teorije in literarne zgodovine. Od študentov se pričakuje poznavanje temeljnih pojmov literarne vede in ustrezna uporaba terminologije pri seminarskih nalogah in zaključnem izpitu. Poleg tega morajo slušatelji imeti tudi primerno znanje svetovne in slovenske književnosti, saj se teorija ves čas prepleta s prakso. Znane postavke bomo povezovali z idejami in trendi sodobnih literarnih teorij, ki so zasnovane interdisciplinarno in transnacionalno.

Predmet je zasnoval tako, da omogoča obnovo temeljnih pojmov in aspektov literarne vede (morfologija, ontologija in fenomenologija literarnih del), obenem pa nudi nadgradnjo skozi spoznavanje sodobnih trendov znotraj literarne teorije in literarne zgodovine, med drugim tudi povezave med obema vejama literarnih študij in drugimi disciplinami, kot so na primer zgodovina, antropologija, sociologija, filozofija in medijske študije. Tekom predavanj in seminarja se osredotočimo na poglavitne lastnosti literarnih šol, začenši z novo kritiko pa vse do emprične literarne vede, kot jo je zasnoval S. Schmidt, v Slovenijo pa pripeljala M. Juvan in M. Dović. Zanimajo nas tako evropski kot tudi širši literarno-literarni trendi (npr. v ZDA).

Študenti osvojijo temelje literarnovednih šol in teorij. Spoznavajo povezave med starejšo in novejšo literarno teorijo in zgodovino. Večji poudarek je na novejših usmeritvah znotraj literarne vede. Študenti razvijajo kritiško misel ter analitičen pristop k branju in razumevanju besedil, obenem pa se, s pomočjo seminarskih nalog (ki so natančno analizirane), izpopolnjujejo tudi v akademskem pisanju.

Uspešno opravljeni pisni izpit, kolokvij na polovici semestra in dve seminarski nalogi predstavljeni v sklopu seminarja. Uspešno opravljen kolokvij in seminarski nalogi so pogoji za pripustitev k izpitu. Obvezna (80 %) navzočnost na predavanjih in seminarju in sodelovanje v diskusijah. Opravljene obveznosti pri predavanjih in pri seminarskem delu (branje in pisni izdelki): seminarsko delo (2x) in predstavitev, sodelovanje v diskusijah ter sprotni pisni odzivi na brana besedila – 30%. Kolokvij – 30%. Izpit ob koncu semestra – 40%.

Pridr. prof. dr. Leonora Flis – pridružena profesorica za književnost. Leonora Flis se pri svojem delu osredotoča literarno teorijo, sodobno angleško in ameriško književnost, film (zlasti v odnosu do literature), grafične romane ter na literarno novinarstvo. Ukvarja se tudi s pisanjem knjižnih in filmskih recenzij in s prevajanjem tako strokovne literature kot leposlovja. Piše tudi kratke zgodbe. Izdala je zbirko Upogib časa (2015), 2022 pa izide njena druga knjiga kratkih zgodb z naslovom Enakozvočja. Leta 2011 je prejela Fulbrightovo štipendijo za raziskovalno delo na univerzi Columbia v New Yorku. Je tudi avtorica monografije Factual Fictions: Narrative Truth and the Contemporary American Documentary Novel (2010). Znanstvene članke objavlja v slovenskih in tujih revijah.

Izbor objavljenih del:

FLIS, Leonora. Social engagement and multiculturalism in Louis Adamic's literary journalism and documentary prose. Dve domovini: razprave o izseljenstvu. [Tiskana izd.]. 2020, št. 51, str. 59-75.

FLIS, Leonora. Med leposlovjem in poročanjem. Sodobnost. okt. 2021, letn. 85, št. 10, str. 1279-1292.

FLIS, Leonora. Grafične pripovedi in pripovednost. Primerjalna književnost, ISSN 0351-1189. [Tiskana izd.], maj 2020, letn. 43, št. 1, str. 51-74.

FLIS, Leonora. Družbeni angažma v literarnem novinarstvu Louisa Adamiča. V: DAUGUL, Larisa (ur.). Strpnost ni dovolj: prispevki s konference Iz mnogih dežel: ob 120. obletnici rojstva Louisa Adamiča, (Borec, ISSN 0006-7725, letn. 70 (2018), št. 751-753). Ljubljana: Sophia. 2018, [Letn.] 70, št. 751/753, str. [140]-149, 217-218.

FLIS, Leonora. Factual fictions: narrative truth and the contemporary American documentary novel. Newcastle: Cambridge Scholars, 2010.

FLIS, Leonora. Profiling war: managing trauma in reporting horror: the case of Boštjan Videmšek. V: JOSEPH, Sue (ur.). Profile pieces: journalism and the "human interest" bias, (Routledge research in journalism, 13). New York; London: Routledge, cop. 2016, 226-239.

FLIS, Leonora. Obraz postkomunizmu Europy Wschodniej i Bałkanów w pisarstwie Slavenki Drakulić. V: GRACZYK, Ewy (ur.). Białe maski / szare twarze: ciało, pamięć, performatywność w perspektywie postzależnościowej, (Seria Wydawnicza Centrum Badań Dyskursów Postzależnościowych, t. 5). Kraków: Towarzystwo Autorów i Wydawców Prac Naukowych Universitas, cop. 2015, str. 151-166. Communism’s Legacy in Slavenka Drakulić’s Writing on Eastern Europe and the Balkan. (Podoba postkomunistične vzhodne Evrope in Balkana v zapisih Slavenke Drakulić).

FLIS, Leonora. Nonfiction comics as a medium of remembrance and mourning and as a cosmopolitan genre of social and political engagement. V: CORNIS-POPE, Marcel (ur.). New literary hybrids in the age of multimedia expression : crossing borders, crossing genres, (A comparative history of literatures in European languages, ISSN 0238-0668, vol. 27). Amsterdam; Philadelphia: John Benjamins, 2014, 230-250.

Prihajajoče objave:

“Nan Shepherd’s Holistic World – an Intimate Triangle: Nature, Body and Mind in The Living Mountain”, volume
Representations, Scenes and Scenarios of Intimacy in Women’s Writing. Pro Universitaria Publishing House (https://www.prouniversitaria.ro/despre-noi/). 2022.
The Narrative of Migration and Feminism in Slavenka Drakulić’s Selected Works. Dve domovini. (Februar 2023).