Metodologija literarnega raziskovanja

Pri predmetu študentje s kronološkega vidika pregledno spoznajo različne metode literarnega raziskovanja, literarne teorije in literarne zgodovine. Spoznajo njihove utemeljitelje in poglavitne predstavnike ter usvojijo ustrezno literarnovedno besedišče in jih znajo uporabljati pri lastnih raziskavah. To jih usmeri v različne načine literarnokritiškega branja in seznani z načini interpretiranja literarnih besedil ter daje možnost uporabe spoznanih modelov pri lastnem branju in interpretiranju. Pri tem se naučijo tudi uporabljati ustrezno domačo in tujo literaturo, jo aplicirati na konkretna literarna besedila in o njih pisati ter razpravljati.

Predmet se navezuje na predmet Metodologija literarnega raziskovanja iz študija na prvi stopnji Slovenistike.

• Opredelitev, razvoj in sistematizacija metodologije literarne vede.
• Lingvistični temelji formalizma in strukturalizma (Ferdinand de Saussure).
• Ruski formalizem, strukturalizem in poststrukturalizem (utemeljitelji, poglavitni predstavniki, medsebojni vplivi).
• Fenomenologija in literarna veda (Edmund Husserl, Roman Ingarden, Martin Heidegger, imanentna interpretacija).
• Nova kritika (Thomas Stearns Eliot, Ivory Armstrong Richards, nova kritika v ZDA).
• Psihoanaliza in literarna veda (Sigmund Freud, Jacques Lacan, Slavoj Žižek).
• Dekonstrukcija (Jacques Derrida, Paul de Man).
• Recepcijska estetika (Hans-Georg Gadamer, Hans-Robert Jauß, Wolfgang Iser).
• Novejše metode literarne vede (feministična literarna veda, novi historizem, empirična literarna veda).

Študenti osvojijo temeljne metode literarne vede. Književno besedilo znajo zato analizirati in interpretirati večsmerno in večplastno.

J. Derrida: Izbrani spisi. Ljubljana: ŠOU, 1994.
D. Dolinar: Hermenevtika in literarna veda. Ljubljana: DZS, 1991.
S. Freud: Metapsihološki spisi. Ljubljana:ŠKUC; FF, 1987.
M. Heidegger: Bit in čas. Ljubljana: Slovenska matica, 1997.
M. Heidegger: Izbrane razprave. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1967.
R. Ingarden: Literarna umetnina. Ljubljana: ŠKUC; FF, 1990.
R. Jakobson: Lingvistični in drugi spisi. Ljubljana: ŠKUC; FF, 1989.
H. R. Jauß: Estetsko izkustvo in literarna hermenevtika. Ljubljana: LUD Literatura, 1988.
J. Kos: Metodološki in ideološki pluralizem v sodobni (postmoderni) literarni vedi, Razpotja slovenske literarne vede. Ljubljana: ZRSŠ, 1998.
J. Kos: Očrt literarne teorije 2. Ljubljana: DZS, 1994.
J. Kos: Stari in novi modeli literarne zgodovine. Ljubljana: ZRC SAZU, 2003.
J. Kos: Uvod v metodologijo literarne vede. Primerjalna književnost XI, 1988, št. 1.
J. Lacan: Štirje temeljni koncepti psihoanalize. Ljubljana: Društvo za teoretsko psihoanalizo, 1996.
P. de Man: Slepota in uvid. Ljubljana: LUD Literatura, 1997.
T. Moi: Politika spola/teksta. Ljubljana: LUD Literatura, 1999.
Ruski formalisti. Ljubljana: MK, 1984.
Sodobna literarna teorija. Ljubljana: Krtina, 1995.
T. Virk: Moderne metode literarne vede in njihove filozofsko teoretske osnove. Ljubljana: ZIFF, 2003.
Ukradeni Poe. Ljubljana: Društvo za teoretsko psihoanalizo, 1990.
Das Unheimliche. Ljubljana: Društvo za teoretsko psihoanalizo, 1994.
S. Žižek: Hegel in označevalec. Ljubljana: DDU Univerzum, 1980.

Uspešno opravljeni ustni izpit. Referat, predstavljen v seminarju, je pogoj za pripustitev k izpitu.

Doc. dr. Kristina Pranjić je diplomirala iz primerjalne književnosti ter ruskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je leta 2018 zagovarjala doktorsko disertacijo, z naslovom Brezpredmetnost zvoka in slike: Beli, Kručonih, Malevič. Vodila je raziskovalni projekt Jugoslovanske avantgarde in metropolitanska dada (1916–1927): Večsmerna in transnacionalna genealogija (ARRS, 2019–2021). Zaposlena je kot docentka na Fakulteti za humanistiko in Akademiji umetnosti Univerze v Novi Gorici, kjer je nosilka modula Zgodovina in teorija umetnosti in medijev ter Diskurzi v praksah. V svojem teoretskem in raziskovalnem delu se posveča predvsem zgodovinskim avantgardam 20. stoletja in reaktualizaciji avantgarde v sodobnosti. Raziskave na področju umetnosti in literature historičnih avantgard ter novomedijske umetnosti in estetike je opravila na Univerzi v Konstanzu, Univerzi v Beogradu in Univerzi Pariz 8.

Izbor člankov:

1. PRANJIĆ, Kristina. Ljubomir Micić in Branko Ve Poljanski v reviji Maska : (1920/21). Borec : revija za zgodovino, literaturo in antropologijo. 2021, letn. 73, št. 793/795, str. 61-70.

2. PRANJIĆ, Kristina. The emergence and establishment of Yugoslav dada : from Prague to Zagreb : (1920-1922). Svět literatury. 2021, vol. 31, no. 64, str. 89-103.

3. PRANJIĆ, Kristina. Značaj ljubljanskog časopisa Maska (1920/21) u kontekstu jugoslovenskih avangardi. Zbornik radova Akademije umetnosti. 2021, br. 9, str. 111-121, ilustr.

4. PRANJIĆ, Kristina. Prispevek umetnosti in nedvojnosti k znanstvenemu raziskovanju prvoosebnega izkustva. Anthropos : časopis za psihologijo in filozofijo ter za sodelovanje humanističnih ved. 2020, letn. 52, št. 3/4, str. 131-143.

5. PRANJIĆ, Kristina. Zenitistični koncept barbarogenija kot kritika zahodnoevropske kulture. Primerjalna književnost. 2020, letn. 43, št. 3, str. 139-157.

6. GERMEK, Magdalena, PRANJIĆ, Kristina. Constructing new signifiers with aesthetic intervention : using coal in design. Zonemoda journal. 2020, vol. 10, iss. 1s, str. 121-132, ilustr.

7. PRANJIĆ, Kristina. Premagati silo gravitacije na presečišču umetnosti in tehnologije : primer ruskega konstruktivizma. Časopis za kritiko znanosti. 2019, letn. 47, št. 277, str. 102-116, ilustr.

8. PRANJIĆ, Kristina. Brezpredmetnost in ekonomičnost v poeziji = Objectlessness and economy in poetry. Slavica Tergestina. 2019, 22, str. 50-68, ilustr.

9. PRANJIĆ, Kristina. Formalne mistične prakse ruskega futurizma. Slavistična revija : časopis za jezikoslovje in literarne vede. 2019, letn. 67, št. 3, str. 479-486.

10. PRANJIĆ, Kristina. Vek perehoda ot videnija k probelu. Kommentarii. 2018, no. 32, str. 147-153.

11. PRANJIĆ, Kristina. Misliti v simbolih, ustvarjati avantgardno. Slavistična revija : časopis za jezikoslovje in literarne vede. 2018, letn. 66, št. 3, str. 299-314.

12. PRANJIĆ, Kristina. Zvočna destabilizacija jezika : zaum in glosolalija. Zbornik Matice srpske za slavistiku. 2018, 93, str. 231-247.