Filozofije čezmejnosti

ponuditi pregled nad filozofskimi utemeljitvami meja in čezmejnosti;
prikaz napetosti med kozmopolitizmom in nacionalizmom v zgodovini idej;
prikaz filozofskega ozadja političnih ideologij, vezanih na meje in čezmejnost;
spodbujanje kritičnega in samostojnega mišljenja.

/

Skozi zgodovino svetovne in evropske filozofije bo predmet raziskoval ideje mej in čezmejnosti, s poudarkom na treh privilegiranih obdobjih: grški antiki, evropskem razsvetljenstvu in sodobni filozofiji medkulturnosti.
Skozi branje izbora tekstov bomo sledili napetosti med filozofskimi smernicami, ki od starih Grkov dalje po eni strani poudarjajo pomen nacionalizma jezika in idej (Heidegger, Husserl, Levinas), ter po drugi strani izpostavljajo ideal kozmopolitizma ter univerzalizma razuma. Že v Antiki lahko prepoznamo nasprotje med izključevanjem “barbarov”, ki so zaradi nerazumljivega jezika predstavljeni kot nerazumni (Pol-Droit, 2009), ter prepoznavanjem tujcev (predvsem Egipčanov) kot snovalcev znanosti in filozofije.
V obdobju razsvetljenjstva, katerega dediščina so univerzalne človekove pravice in kritično mišljenje, je filozofsko poudarjanje ideala enakosti paradoksno šlo z roko v roki z opravičevanjem kolonialne eksploitacije in začetki znanstvenega rasizma (Dolar, 2016). Razumevanje te specifične plati zgodovine idej bo študentom omogočilo kritično ovrednotiti sodobne teorije medkulturnosti ter filozofsko ozadje idej, kot so identiteta, kulturna relativnost in asimilacija.

Znanje in razumevanje:

• razumevanje zgodovine argumentacij nacionalizma in kozmopolitizma;
  -zmožnost kritičnega ovrednotenja sodobnih teorij medkulturnosti;
• poznavanje filozofskega ozadja pojmov, kot so identiteta, kulturna relativnost in asimilacija.
  Veščine:

-analiza filozofskega besedila
- argumentacija preko pojmovne analize

• ANDERSON Benedict, Imagined Communities, Reflections on the Origin and Spread of Nationalism, London, Verso, 1991. Katalog E-gradivo
• Buck-Morss, Susan: Hegel, Haiti in univerzalna zgodovina, Ljubljana: Studia humanitatis, 2012.Katalog
• Dolar, Mladen: « Črnec ne obstaja (Spremna študija) », v: Fanon, Frantz : Črna koža, bele maske, Ljubljana: Studia Humanitatis, 2016. Katalog
• Golub, Philip: « Overcoming the Planetary Prisoners’ Dilemma. Cosmopolitan Ethos and Pluralist Cooperation », in Paul G. Harris (dir.), Ethics and Global Environmental Policy. Cosmopolitan Conceptions of Climate Change, Cheltenham, Edward Elgar, 2011. Katalog E-gradivo
• Hallen, B. : A Short History of African Philosophy, Bloomington : Indiana University Press, 2002. Katalog E-gradivo
• Husserl, Edmund: Kriza evropskih znanosti in transcendentalna fenomenologija, Ljubljana: Slovenska matica, 2006 (izbrana poglavja). Katalog
• Kant, Immanuel: Zgodovinsko-politični spisi, Ljubljana: Založba ZRC SAZU, 2006 (Izbrana poglavja). Katalog
• Levinas, Emmanuel: Etika in neskončno; Čas in drugi, Ljubljana: Družina, 1998 (izbrana poglavja).
• Mignolo, W.: The darker side of Western modernity: global futures, decolonial options, Durham: Duke University Press, 2011 (izbrana poglavja). Katalog
• Plato: Zbrana dela, Ljubljana: KUD Logos, 2009 (izbrana poglavja). Katalog
• Spivak, Gayatri: « Can the Subaltern Speak? », Williams, Patrick, Chrisman, Laura (ur.): Colonial discourse and postcolonial theory, New York: Columbia University Press, 1989. Katalog E-gradivo
• Wiredu, Kwasi: « The Concept of Truth in the Akan language », P. O. Bodunrin (éd.) : Philosophy in Africa: Trends and Perspectives, University of Ife Press, 1985. Katalog

Ustni izpit 50 %
Seminarska naloga 50 %

Izr. prof. dr. Kristina Pranjić je diplomirala iz primerjalne književnosti ter ruskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je leta 2018 zagovarjala doktorsko disertacijo, z naslovom Brezpredmetnost zvoka in slike: Beli, Kručonih, Malevič. Vodila je raziskovalni projekt Jugoslovanske avantgarde in metropolitanska dada (1916–1927): Večsmerna in transnacionalna genealogija (ARRS, 2019–2021). Zaposlena je kot docentka na Fakulteti za humanistiko in Akademiji umetnosti Univerze v Novi Gorici, kjer vodi modula Zgodovina in teorija umetnosti in medijev ter Diskurzi v praksah. Na ljubljanski Fakulteti za medije predava Medijsko umetnost in grafično oblikovanje, ter semiotiko medijev in komunikacij. V svojem teoretskem in raziskovalnem delu se posveča predvsem zgodovinskim avantgardam 20. stoletja in reaktualizaciji avantgarde v sodobnosti. Raziskave na področju umetnosti in literature historičnih avantgard ter novomedijske umetnosti in estetike je opravila na Univerzi v Konstanzu, Univerzi v Beogradu in Univerzi Pariz 8.