Sociolingvistika in večkulturnost

Cilji in kompetence

Osnovni cilji predmeta so:
opredeliti najosnovnejše sociolingvistične pojme, razložiti zapletene povezave med jezikom in družbo v večkulturnih okoljih;
analizirati uporabo jezika v povezavi z družbenimi dejavniki, kot so kultura, starost, status itd.
Osnovne kompetence predmeta so:
uporabiti znanja sociolingvistične teorije, raziskovalnih metod, glavnih konceptov in terminologije pri analizi podatkov iz večjezičnega okolja.
Seznanitev z metodološkimi pristopi in tehnikami je zasnovana kot uvod v samostojno raziskovalno delo.

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti

/

Vsebina

Študenti bodo pri predmetu spoznali:
temeljna področja sociolingvistike, kot so jezikovna politika, jezikovno načrtovanje, jezikovne ideologije, jeziki v stiku, dvo- ali večjezičnost posameznika ali skupine, razmerje med jezikom in identiteto, kompleksnost identitet pri posamezniku ter njegove identitetne in diskurzivne prakse;
terminološki aparat (diglosija, idio- in sociolekt, dvo-, več- in mnogojezičnost) jezikovna spremenljivka itn.);
metodologijo in tehnike sociolingvističnih raziskav (vodeni pogovori, anketni vprašalniki, opazovanje z udeležbo, snemanje in transkribiranje spontanega govora itn.).

V kontekstu razvoja stroke bodo predstavljena in ovrednotena temeljna raziskovalna področja v slovenski sociolingvistiki (jezikovna politika in jezikovno načrtovanje, jeziki v stiku, teorija zvrstnosti).
Prikazanih bo več primerov različnih večkulturnih okolij. Analizirani bodo različni mekulturni odnosi.

Predvideni študijski rezultati

Študent osvoji temeljne pojme iz sociolingvistike.
Razume, kako dominantne jezikovne ideologije vplivajo na izbiro jezika v posameznem govornem položaju pri posamezniku v večkulturni skupnosti
Spozna razmerje med jezikom in jezikovno ideologijo.
Spozna prednosti večjezičnega posameznika in njegovo razumevanje večkultur(nosti).
Razume, kako na nas vplivajo jezikovne politike in kako lahko mi sami vplivamo nanje.
Sposobni je zasnovati in opraviti preprostejšo sociolingvistično raziskavo (npr. raziskavo stališč s sociolingvističnim intervjujem, opazovanje govornega obnašanja, analizo posnetega jezikovnega gradiva) ter ovrednotiti njene izsledke.

Temeljna literatura in viri

  • Edwards, John 2009: Language and Identity. Cambridge, New York, Melbourne: Cambridge University Press. Katalog
  • Fishman, Joshua A. and García, Ofelia 2010: Language & Ethnic Identity. Volume I, Disciplinary & Regional Perspectives. Second Edition. Oxford, New York: Oxford University Press. Katalog
  • Coulmas, Florian 2011: Untrodden paths in linguistics identity research : special issue (general editor Joshua A. Fishman). Berlin, New York: Mouton de Gruyter.
  • Hall, Stuart, Gay, Paul de (ed) 2010: Questions of cultural identity. Los Angeles [etc.]: Sage. Katalog E-gradivo
  • Vassberg, M. Liliane 1993: Alsatian Acts of identity. Language Use and Language Attitudes in Alsace. Cleveton, Philadelphia, Adelaide: Multilingual Matters 90.
  • Vodopivec, Peter 2006: Od Pohlinove slovnice do samostojne države. Ljubljana: Modrijan. Katalog
  • Zuljan Kumar Danila. Identity and discursive practices of Friulians and Slovenes in the Province of Udine, Italy, in recent decades. Dialectologia : revista electrònica, 2020, nr. 24, str. 273-296. E-gradivo
  • Zuljan Kumar Danila. Identity changes in the Slovenian and Friulian linguistic communities in the Province of Udine, Friuli-Venezia Giulia, Italy. European Countryside, 2018, vol. 10, no. 1, str. 141-157. E-gradivo
  • Zuljan Kumar Danila. Slovenska identiteta med mladimi v Beneški Sloveniji. V: ZULJAN KUMAR, Danila (ur.), KOLENC, Petra (ur.). Simon Rutar in Beneška Slovenija, (Odstiranja,). Ljubljana: Slovenska matica. 2021, str. 141-155.
  • Izbrana poglavja iz priročnika Sociolingustics: An international Handbook of the Science of Language and Society = Soziolinguistik: Ein Internationales Handbuch zur Wissenschaft von Sprache und Gesellschaft, HSK 3.1–3.3. Berlin – New York: Walter de Gruyter, 2004–2006.
  • Izbrane razprave iz slovenske sociolingvistike.

Načini ocenjevanja

Seminarska naloga

Pisni izpit

Reference nosilca

Dr. Danila Zuljan Kumar je raziskovalka v Dialektološki sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU. Posveča se slovenski dialektologiji, še posebej proučevanju ogroženega terskega narečja ter nadiškega in briškega narečja primorske narečne skupine. Znotraj tega jo posebej zanimajo problemi jezikovnega stika med nesorodnimi jeziki, tj. med zahodnimi slovenskimi narečji in romanskima sosedama. V zadnjem času se posveča tudi sociolingvističnim vprašanjem v jezikovnem stiku, kot je razmerje med identiteto/-ami in jezikom/-i v večjezičnih družbah. Sodeluje pri pripravi Slovenskega lingvističnega atlasa.
V letih do 2010 do 2021 je bila vodja Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici. V letih 2019 in 2020 je opravila štirimesečno študijsko izpopolnjevanje na Univerzi v Padovi v Italiji. Od leta 2017 je članica slovensko-italijanske komisije za vpis pokrajine Brda/Collio/Cuei na Unescov seznam kulturne dediščine. Na fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici je nosilka predmetov Dialektologija in Sociolingvistika. V letu 2022 je izdala znanstveno monografijo Skladnja nadiškega in briškega narečja, ki predstavlja model analize jezikovnega sistema v stiku z nesorodnim (-i) jezikom (-i).
https://rpng.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/danila-zuljan-kumar-sl