Dediščina med medkulturnostjo, enakostjo in trajnostjo

CILJI
Študentje se bodo seznanili in razumeli sodobne teorije v okviru dediščinskih in kulturnih študij.
Študentje se bodo podrobneje seznanili s teorijo afekta, ki na polje dediščinskih študij uveljavlja razumevanje odnosov, ki se vzpostavijo med subjekti in objekti, preteklostjo in sedanjostjo, močjo politike/stroke in nemočjo lokalnega prebivalstva.
Študentje bodo razumeli vloge različnih akterjev, ki v skupnostih ustvarjajo dediščino med potrebami skupnosti in težnjami Evropskih razvojnih strategij.

KOMPETENCE
Študentje bodo znali analizirati in ovrednotiti glavne vloge, moči, kompetence in naloge različnih akterjev, ki soustvarjajo dediščino v lokalni skupnosti.
Študentje bodo znali prepoznati, kako se tradicije, izročila, ljudska znanja, spomini, materialni dosežki iz preteklosti spreminjajo v elemente in prakse lokalne, nacionalne in transnacionalne dediščine.
Študentje bodo znali argumentirati dobre in manj dobre prakse upravljanja dediščine iz obmejnega območja ob zahodni slovenski meji.
Študentje bodo znali razviti in argumentirati idejo za svoj dediščinski projekt.
Študentje bodo znali uporabiti postopke, metode, orodja in spretnosti za reševanje sodobnih razvojnih problemov v obmejnih in večkulturnih skupnosti.

Za izbirni predmet Dediščina med medkulturnostjo, enakostjo in trajnostjo ni pogojev za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti.

Predmet se povezuje z obveznim predmetom Večjezičnost, literatura in ustvarjalnost v medkulturni perspektivi ter izbirnim predmetom Ustvarjalnost v medkulturni perspektivi.

Pri predmetu se bodo študentje najprej seznanili s sodobnimi koncepti povezanimi s kulturno dediščino ter premisleki o načinih osmišljanja, interpretacije in mobilizacije preteklosti za sedanjost in prihodnost. Spoznali bodo sodobne humanistične raziskave s področja dediščinskih študij in njihovih kritik (e.g. critical heritage studies), ki izhajajo iz predpostavke, da je interpretacija preteklosti izpogajan konstrukt, močno prepleten s sodobnimi družbeno-političnimi vrednotami, pogledi in razmerji moči odločanja, kaj iz preteklosti bomo ovrednotili in kaj pozabili.

V nadaljevanju bodo študentje na podlagi predstavitve, analize in vrednotenja različnih kulturnih praks povezanih s procesi nastajanja dediščine identificirali in kategorizirali nosilce moči (politiki, gospodarstveniki, stroka, civilna družba), ki v čezmejnih in večkulturnih skupnostih aktivno sodelujejo pri izvajanju dediščinskih praks in nadaljnjem upravljanju lokalne dediščine (tako snovne kot nesnovne dediščine).

V drugem delu bodo študentje spoznali političen diskurz povezan z uporabo dediščino za doseganje trajnostnega razvoja (tj. reševanje okoljevarstvenih in medkulturnih izzivov, utrjevanje skupnosti, reševanje neenakosti, krepitev zdravja, blaženje posledic revščine, sprejemanje migracijskih tokov), oblikovanje novih vsebin vseživljenjskega izobraževanja in izkustvenega učenja ter kot vir za razvoj kulturnih in kreativnih sektorjev (marketing, moda, fotografija, kulinarika).

Posebna pozornost bo namenjena razumevanju vloge lokalnega prebivalstva pri poustvarjanju dediščine. Kritično bodo ovrednotili socialno-politično in gospodarsko vlogo dediščine v lokalnih skupnosti, kjer člani z različnimi afektivnimi praksami tudi opozarjajo na temeljne probleme povezane z etičnimi praksami uporabe lokalne dediščine za razvoj. V tem kontekstu bodo študentje z uporabo metod kritičnega razmišljanja razpravljali o enakosti, kulturnih pravicah, trajnosti, etiki, vključujoči in participativni družbi, ki jih konvencije Unesca in Sveta Evrope povezujejo s procesi nastajanja dediščine.

Pri seminarju bodo študentje analizirali in ovrednotili dobre in manj dobre prakse etične uporabe dediščine za krepitev skupnosti v čezmejnih in večkulturnih prostorih. Na podlagi ustvarjalnega mišljenja, pridobljenega znanja in lastne izvirnosti bodo pripravili prijavnico za svoj projekt, kjer bo poudarek na etični uporabi dediščine za blažitev sodobnih razvojnih družbenih in ekonomskih izzivov.

Študentje bodo razumeli temeljne pojme povezane s kulturno dediščino, tj. tradicija, inovacija, preteklost, nostalgija, identiteta, skupnost, razvoj, kulturne pravice, etika, afekt.
Razumeli, analizirali in ovrednotili bodo temeljne raziskave, ki se razvijajo v okviru dediščinskih študij in njihove kritike.
Znali bodo analizirati, ovrednotiti in reflektirati različne prakse in procese upravljanja dediščine v lokalnih skupnostih v obmejnih in medkulturnih skupnosti.
Znali bodo argumentirati prednosti, slabosti, ovire in priložnosti financiranja dediščinskih praks prek evropskih razvojnih projektov (Interreg, Ustvarjalna Evropa).
Sposobni bodo načrtovati in oblikovati projekte za vključevanje dediščinskih praks v razvojne priložnosti.
Zmožni bodo prenesti svoje znanje s področja dediščinskih študij v nove situacije reševanja aktualnih razvojnih problemov.
Razvili bodo veščine za konstruktivno razpravo o uporabi dediščine za razvoj.

• SERTIĆ, Irena, BUBAŠ, Josipa, STEINBOCK, Kristina, PURG, Peter, PARAMON, Ramon. PAIC framework: Participatory Art Scenario and Narrative". V: SERTIĆ, Irena (ur.). PAIC, participatory art for invisible communities. Zagreb: Omnimedia, 2018. Str. 98-109. ISBN 953-95119-1-7. E-gradivo
• AHMED, Sara: The Cultural Politics of Emotion. New York in London: Routledge, 2004. Katalog
• SMITH, Laurajane in NUTSUKO, Akagawa (ur.), Intangible heritage. London in New York: Routledge, 2009, 45–73.
• MESKELL, Lynn (ur.): Global Heritage: A Reader. Chichester: Wiley Blackwell, 2015, 43–69. Katalog
• FAKIN BAJEC, Jasna: Procesi ustvarjanja kulturne dediščine: Kraševci med tradicijo in izzivi sodobne družbe. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011. Katalog
• FAKIN BAJEC, Jasna. Procesi ustvarjanja kulturne dediščine: na razpotju med neoliberalizmom in prostovoljstvom v okviru dediščinskih društev. Etnolog: glasnik Slovenskega etnografskega muzeja. 30/81, 2020b, 69–88. E-gradivo
• FAKIN BAJEC, Jasna; POGAČAR, Martin; ŠTRAUS, Matevž, LEMUT BAJEC Melita: Dediščina v akciji: Poti in načini vključevanja mladih v ohranjanje in interpretacijo dediščine. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2021. E-gradivo
• LABRADOR M. Angela in SILBERMAN, Neil Asher (ur.). The Oxford Handbook of Public Heritage, Theory and Practice. Oxford University Press, 2018. Katalog
• SILVERMAN, Helaine in RUGGLES, D. Fairchild (ur.): Cultural Heritage and Human Rights. New York: Springer, 2015, 33–52. E-gradivo
• SMITH Laurajane; WETHERELL, Margaret in CAMPBELL, Gary: Emotion, Affective Practices, and the Past in the Present. London: Routledge, 2018. Katalog
• SMITH, Laurajane: Uses of Heritage. London in New York, Routledge, 2006. Katalog
• TOLIA-KELLY, Divya P.; WATERTON, Emma in WATSON, Steve (ur.): Heritage, Affect and Emotion: Politics, Practices and Infrastructures. Abingdon: Routledge, 2017, 2–11.
• WATERTON, Emma in WATSON, Steve. (ur.). 2015. The Palgrave Handbook of Contemporary Heritage Research. Palgrave Handbooks. Basingstoke in New York, Palgrave Macmillan, 2015. Katalog E-gradivo

Pisni izpit (60 %)
Seminarska naloga/projekt (40 %)

Izr. prof. dr. Peter Purg na Akademiji umetnosti Univerze v Novi Gorici kot izredni profesor vodi modul "Novi mediji" v do-//podiplomskih programih Digitalne//Medijske umetnosti in prakse. Od decembra 2021 je dekan Fakultete za humanistiko. Po doktoratu iz medijske umetnosti ter komunikoloških in literarnih ved na Univerzi v Erfurtu (Nemčija) objavlja v poljih umetnostne pedagogike, medijske ekologije in umetnosti, interdisciplinarne ustvarjalnosti ter inoviranja. Njegovi performansi (predavanja) in intermedijska dela segajo od digitalno-analognih miniatur do intervencij v javnem prostoru, pa tudi participativnih in skupnostnih procesov. Aktivno deluje na področju kulturnih ter visokošolskih politik in zagotavljanja kakovosti.