Pomenoslovje in pragmatika

Cilji in kompetence

• Študente seznaniti z dosedanjimi in najnovejšimi dosežki jezikoslovne teorije na področju semantike in pragmatike;
• Seznanjanje s temami, kot so pomenska posledica, implikatura in pomenska predpostavka ter njihov vpliv na interpretacijo stavka.

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti

/

Vsebina

Predmet predstavlja uvod v sodobno formalno pomenoslovno teorijo. Študente seznani s temeljnimi pomenoslovnimi lastnostmi tako slovenščine kot tudi naravnega človeškega jezika nasploh. Raziskovali bomo, kako je skladenjskim strukturam sistematično pripisana interpretacija. Te interpretacije so obogatene s sklepanji v skladu s pragmatičnimi načeli, ki jim med komunikacijo sledijo sporazumevajoči. Osredotočali se bomo na pojave, kot sta implikatura in pomenska predpostavka, s pomočjo katerih bomo začrtali delitev dela med semantiko in pragmatiko.

Predvideni študijski rezultati

Poznavanje klasičnega in sodobnega razpravljanja na področju semantike in pragmatike glede:
• teorije pomena,
• kompozicionalnosti in skladenjsko-semantičnega vmesnika,
• predikacije,
• modifikacije,
• kvantifikacije,
• negacije in logičnih povezovalcev,
• dosega in dvoumnosti,
• Griceove pragmatike in konverzacijskih implikatur,
• pomenskih predpostavk.

Temeljna literatura in viri

  • Altshuler, D., Parsons, T. and R. Schwarzschild. 2019. A course in Semantics, MIT Press. Katalog
  • Birner, Betty J. 2012. Introduction to Pragmatics. Wiley-Blackwell. Katalog
  • Huang, Yan. 2014. Pragmatics, Oxford Textbooks in Linguistics. Katalog E-gradivo
  • Portner, Paul. 2005. What is meaning?, Blackwell. Katalog
  • Toporišič, Jože. 2004. Slovenska slovnica, Založba Obzorja Maribor. Katalog

Načini ocenjevanja

Redna prisotnost in aktivna udeležba na predavanjih in vajah, 2 domači nalogi, 5 testov, pisni izpit iz celotne snovi predmeta (10/20/70).

Reference nosilca

Penka Stateva je izredna profesorica jezikoslovja na Fakulteti za humanistiko in Fakulteti za podiplomski študij Univerze v Novi Gorici. Je strokovnjakinja za teoretično semantiko in pragmatiko ter eksperimentalno jezikoslovje. V velikem delu njenih raziskav se ukvarja z medjezikovnimi variacijami, ki med drugim vključujejo tudi slovenščino.

Izbor publikacij:

STATEVA, Penka, STEPANOV, Arthur, DÉPREZ, Viviane, DUPUY, Ludivine Emma, REBOUL, Anne Colette. Cross-linguistic variation in the meaning of quantifiers : implications for pragmatic enrichment. Frontiers in psychology, May 2019, vol. 10, 18 str. doi.org/10.3389/fpsyg.2019.00957

STATEVA, Penka, STEPANOV, Arthur. Two "many"-words in Slovenian : experimental evidence for pragmatic strengthening. Acta linguistica academica : an international journal of linguistics, ISSN 2559-8201, 2017, vol. 64, iss. 3, str. 435-473.

STATEVA, Penka (urednik), REBOUL, Anne Colette (urednik). Scalar implicatures, (Frontiers research topics). Lausanne: Frontiers Media, 2019.

SAUERLAND, Uli, STATEVA, Penka. Two types of vagueness. V: ÉGRÉ, Paul (ur.). Vagueness and language use, (Palgrave studies in pragmatics, language and cognition). Hampshire; New York: Palgrave Macmillan. 2011, str. 121-145.

STEPANOV, Arthur, STATEVA, Penka. Countability, agreement and the loss of the dual in Russian. Journal of linguistics, ISSN 0022-2267, Nov. 2018, vol. 54, no. 4, str. 779-821.