Kritiško pisanje v umetnosti

• Predstaviti zgodovinski razvoj ter pretekle in predvsem aktualne svetovne trende kritiškega pisanja;
• predstaviti slovensko kritiško pisanje ter ustrezne medije zanj;
• predstaviti pisateljska orodja, koncepte in pristope, s katerimi je mogoče razvijati sposobnosti analitičnega in kritičnega obravnvanja ter poglebljenega pisanja kritiških besedil;
• predstaviti koncepte in modele, ki omogočajo ocenjevanje umetniških del;
• obravnavati praktično rabo različnih elementov kritiškega pisanja na osrednjih področjih umetniške produkcije, od uprizoritvene in vizualne umetnosti, do glasbe in literature.
• pojasniti osnove slogovne analize publističnega pisanja (koherentnost in kohezija na primerih raznovrstnih besedil);
• seznaniti s slogi pisanja v okviru različnih žanrov in v okviru osrednjih tipov sodobnih medijev.

Opravljene obveznosti iz prvega letnika.

Predmet predstavi temeljne značilnosti kritiškega pisanja ter recepcije in vrednotenja umetniškega in kulturnega ustvarjanja. Predmet želi prakso kritičnega pisanja predstaviti v vsej širini in kompleksnosti, od učenja spremljanja umetniškega in kulturnega dela, spoznavanja osnovnih tematskih izhodišč umetniških polj, do samega pisanjakritiških besedil, ki je umeščeno v poznavanje uredniških praks znotraj obstoječih medijev, predvsem v slovenskem prostoru. Predmet je naravnan praktično, pri čemer se spodbuja udeleževanju kulturnih dogodkov ter sodelovanje z različnimi strokovnjaki na področju kulturne produkcije ter založništva. Predmet poskuša enakomerno predstaviti vsa osrednja področja umetniške produkcije, od uprizoritvene in vizualne umetnosti, do glasbe in literature.

Predmet je sestavljen iz štirih sklopov:

1. Zgodovina in koncepti:
   Študenti se seznanijo s pomenom kritike v zgodovini moderne ter sodobne umetnosti, s primeri kritik in šolami kritiškega pisanja v različnih svetovnih publikacijah, ter z bogato slovensko prakso na tem področju.

2. Analitični sklop:
   Študenti so soočeni z osnovnimi parametri umetniškega ustvarjanja; vadijo opazovanje in presojanje umetniških del, dojemanje umetniške intene v specifičnem kulturnem kontekstu ter razumevanje sodobnega umetniškega jezika.

3. Sintetični sklop:
   Študenti se učijo prakse pisanja kritiških tekstov glede na medij objave, njihovo strukturo, dolžino in namen, spoznajo pa tudi specifiko posameznega umetniškega področja. Študenti usvajajo zmožnost argumentacije v umetnostni kritiki: postavljanja sklepov, argumentov in premis ter njihovega preverjanja.

4. Medijske objave:
   V zaključnem sklopu se študenti soočijo z mediji in uredniškimi praksami. Vodeni so skozi proces od prvega srečanja z umetniškim delom prek zasnove kritike, vse do pisanja, sodelovanja z uredništvom posameznega medija in objave, kar jim bo dalo vpogled v sodobno medijsko prakso in uredniško delo ter kriterije kakovostnega pisanja z namenom javne objave.

Znanje in razumevanje:
- Študent pozna osnovne koncepte in prakse kritiškega pisanja ter umetniško-kulturnega vrednotenja in njihove komunikacije v različnih medijih.
- Študent pozna in kritično vrednoti sodobne trende v kulturni produkciji ter jih zna umestiti na globalni ravni in jih reflektirati v zgodovinski oziroma razvojni perspektivi.
- Študent razvija odnos do kulture in ustvarjalnega sektorja ter goji potrebo po novem znanju na področju sodobne umetniške produkcije, pri tem pa se zaveda povezave med ravnjo umetniške izvedbe in njeno intelektualno recepcijo.
- Študent se zaveda pomena primerne kontekstualizacije ustvarjalne zamisli v kulturno-produkcijsko okolje in družbeno-zgodovinsko realnost ter pomembnosti komuniciranja le-te z javnostjo in drugimi deležniki.
- Študent je seznanjen s praksami pisanja, pozna medijsko delo in uredniške prakse, ki zadevajo kritiško pisanje, ter ima pregled nad različnimi oblikami kritik v sodobnih tiskanih in digitalnih medijih.
- Študent pridobi osnovna znanja za začetno raziskovalno delo na področju teorije umetnosti, pri čemer se zaveda nujnosti interdisciplinarnega pristopa.

• Veščine:

• Študent razvija sposobnost komuniciranja in nadgrajuje veščine analitičnega razmišljanja ter samostojne, refleksivne analize kulturnih pojavov.

• Študent samostojno oblikuje kritiško besedilo na vsaj enem od osrednjih področij umetniške produkcije, od uprizoritvene in vizualne umetnosti, do glasbe in literature. Pri tem zmore opazovati umetniško delo in ga reflektirati na ravni govornega in pisnega izdelka, a se kot avtor tudi zaveda svojih omejitev in odgovornosti.

• Houston, Kerr, 2012: An Introduction to Art Criticism. Histories, Strategies, Voices. Boston: Pearson.
• Earnest, Jarrett, 2018: What it Means to Write About Art. Interviews with art critics. Talin: David Zwirner Books. Katalog
• Barrett, Terry, 2017: Why Is That Art? Aesthetics and Criticism of Contemporary Art. Oxford: Oxford University Press. Katalog
• Frost, Charlotte, 2019: Art Criticism Online, A History. Canterbury: Gylphi Limited. Katalog
• Kosovel, Miha (ur.), 2017: Razpotja. Kritika 24. E-gradivo
• Šega, Drago, 2004: Literarna kritika: Termin, geneza, teorija. Ljubljana: ZRC SAZU. Katalog
• Dolinar, Darko, 2001: Literarna veda in kritika. Slovenska književnost, 3. Ljubljana: DZS. 509-569. Katalog
• Foucault, Michel, 2007: What is Critique? Sylvère Lotringer and Lysa Hochroth (Eds.): The Politics of Truth. Cambridge and London: Semiotext(e). 41–82. E-gradivo
• Butler, Judith, 2001: What is Critique? An Essay on Foucault’s Virtue. E-gradivo

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt):

Aktivno sodelovanje pri dejavnostih predmeta (srečanja, sprotne naloge) – 20 %

Priprava projektne naloge (kritiški pisni izdelek) – 30 %

Predstavitev izdelka z ustnim preverjanjem znanja iz predmeta – 50 %

Doc. dr. Ivana Zajc deluje na Fakulteti za humanistiko in na Raziskovalnem centru za humanistiko Univerze v Novi Gorici, kjer se ukvarja s sodobno in starejšo književnostjo ter digitalno humanistiko. Svoje raziskovalne izsledke predstavlja v različnih znanstvenih revijah in na simpozijih v Sloveniji in v tujini, leta 2023 je izdala znanstveno monografijo. Že leta objavlja kritike literarnih in gledaliških del v različnih slovenskih medijih, npr. na RTV Slovenija, portalu Kritika in v Sodobnosti.

Izbor del:

Zajc, Ivana, 2016: Sodobne spremembe didaskalij: primer besedil Simone Semenič. Jezik in slovstvo 61/3–4. 151–162, 168.

Zajc, Ivana, 2019: Elementi monodrame in avtobiografskosti v besedilih Simone Semenič: vidik računalniške stilometrije. Amfiteater: revija za teorijo scenskih umetnosti 7/2. 80–98.

Zajc, Ivana, 2019: Literarna zmožnost kultiviranega bralca in Evropski literarni okvir. Jezik in slovstvo 64/3–4. 57–67, 156.

Zajc, Ivana, 2022: Slovene teachers' opinions on teaching literature in grammar schools. Slovene studies: journal of the Society for Slovene Studies 44/1. 25–42.

Zajc, Ivana, 2022: Zgodovina utišanih glasov. SiGledal.org: portal slovenskega gledališča. 16. dec. 2022.

Zajc, Ivana, 2022: Špela Frlic: Bleščivka. Sodobnost 86/9. 1311–1313.

Zajc, Ivana, 2023: Becoming a woman writer: the self-representations in the letters of woman writers of the Slovene moderna. Literaturna misʺl 66/2. 139–161.

Zajc, Ivana, 2023: Scoring of essays in L1 in the secondary school-leaving exam. Pedagoška obzorja: časopis za didaktiko in metodiko 38/1. 19–31.

Zajc, Ivana, 2023: Kaj je literarna zmožnost in kako jo preverjamo z maturitetnim esejem. Nova Gorica: Založba Univerze v Novi Gorici.