Uporaba videa in gibljive grafike v sporazumevanju

Pridobivanje teoretičnega in praktičnega znanja za izdelavo predstavitvenega videa (za določen oblikovalski produkt) kot dela osebnega portfolia. Spoznavanje teorije filmskega jezika kot osnova za razumevanje specifik jezika videa. Razgled po zgodovini filma v kontekstu spoznavanja različnih principov filmske montaže. Usposobljenost za načrtovanje scenarija in režijske knjige za kratek predstavitveni video z upoštevanjem principov filmske montaže planov.
Spoznavanje principov videomontaže slike v sliki in uporabe videoefektov. Razgled po zgodovini videa v kontekstu spoznavanja medijskih specifik umetniške in televizijske rabe videojezika. Usposobljenost za načrtovanje oblikovalskega predstavitvenega videa kot kompleksa kinematičnih in likovnih/grafičnih zakonitosti in principov. Usposobljenost za načrtovanje večplastne vizualne komunikacije v mediju videa.
Usposobljenost za prepoznavanje ter kritično vrednotenje semantične in formalne strukturiranosti videosporočil v različnih žanrih videa in v žanrih televizijske grafike (identitetne špice, programski napovedniki) ter usposobljenost za načrtovanje tovrstnih sporočil. Spoznavanje različnih postopkov klasične animacije ter spoznavanje zakonitosti računalniške animacije.
Usposobljenost za izdelavo klasične ali digitalne animacije ter usposobljenost za uporabo animacije znotraj oblikovalskega videa ter v računalniških predstavitvenih medijih (internetne strani, interaktivni CD in DVD-ROMi). Spoznavanje postopkov integriranja medijev in usposobljenost za izdelavo oblikovalskega videa kot integriranega medija v računalniških predstavitvenih medijih.

− Vpis v letnik študija.
− Izdelki iz individualnih nalog so pogoj za pristop h končnemu izpitu.

1. Film in video – sorodna in različna medija.
2. Filmski jezik kot montaža planov. Zgodovina: David Wark Griffith, Sergej Eisenstein, Alfred Hitchcock, Jean Luc Godard, Lars von Trier.
3. Traveling. Andrej Tarkovski.
4. Ekranska slika. Jezik videa. Mise-en- page. Inkrustacija. Peter Greenaway.
5. Uporaba videoefektov za sporočanje pomenov.
6. Struktura slikovnega polja znotraj posnetka.
7. Scenarij in načrtovanje videa.
8. Zgodovinski pregled videa v svetu in v Sloveniji.
9. Analogni in digitalni video.
10. Digitalni video kot trajektorij skozi naseljeno arhitekturo.
11. Video in integrirani mediji.
12. Osnove televizijske grafike. Tipologija žanrov televizijske grafike.
13. Oblikovanje in animacija teksta na televizijskem ali računalniškem ekranu.
14. Klasična animacija in digitalna animacija.
15. Naloga: načrtovati, posneti in zmontirati video ali videoanimacijo.

Pričakovano poznavanje temeljne študijske
literature, zlasti ključnih teoretičnih prispevkov in ključnih umetniških del iz zgodovine filma in
videa. Pričakovano poznavanje osnovnih elementov, postopkov in principov za grafično
načrtovanje vizualne komunikacije v mediju videa. Pričakovano razumevanje pojmov: montaža, plan, kader, inkrustacija, učinek povratne zanke, kompozicija, plastenje,
televizijska grafika, klasična animacija, digitalna
animacija, trajektorij, traveling, suspenz.

• Barthes, Roland. Camera lucida. Ljubljana: ŠKUC, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1992. Katalog E-gradivo
• Bonitzer, Pascal. Slepo polje. Ljubljana: Studia humanitatis, 1985. Katalog
• Gržinić, Marina. Rekonstruirana fikcija: Novi mediji, (video) umetnost, postsocializem in retroavantgarda: Teorija, politika, estetika: 1997–1985. Ljubljana, ŠOU, Študentska založba, 1997. Katalog
• Videodokument. Ur. Barbara Borčič. Ljubljana: SCCA-Ljubljana, 2000. E-gradivo
• Žižek, Slavoj. Pogled s strani. Ljubljana: Ekran/Imago, 1988. Katalog
• Gradivo, posredovano na predavanjih.

− Ustni izpit (10 %)
− Praktična naloga oz. izdelek, projekt (90 %)

Jasna Hribernik deluje kot samostojna filmska režiserka in ustvarjalka video filmov, video instalacij, in drugih večmedijskih del. Pogosto je podpisana tudi kot snemalka in montažerka. Od leta 1985 je ustvarila več avtorskih dokumentarnih in igrano dokumentarnih filmov, ki so bili mednarodno prikazani in nagrajeni (Ko nam je žoga padla na glavo, Koncert za mobilne telefone in orkester, Zadnji čoln, Svet ni vedel, da je pristal v pesmi). Sodeluje z ustvarjalci iz drugih umetniških področij, v skupnih avtorskih projektih ali kot ustvarjalka video prizorov. V letu 2011/12 je režirala celovečerni igrani film Vandima. Jasna Hribernik je študirala filmsko in TV režijo na AGRFT v Ljubljani ter obiskovala dvoletni študij dokumentarne režije na Discovery Campus Masterschool v Münchnu.