Raziskovalno delo v humanistiki

• Študent razume pomen in osnovne metode kritičnega razmišljanja o izbrani humanistični temi in iskanja relevantnih podatkov.
• Študent izkusi mentorsko podprt celovit proces reševanja konkretnih problemov z različnih področij humanistike na podlagi raziskav; ta proces zajema raziskovalno delo v vseh ključnih fazah – od načrtovanja, preko realizacije in zaključne evalvacije raziskave.

Obvezni predmeti prvega letnika

V okviru predmeta študent izbere raziskovalno temo, povezano s študijsko vsebino, ki je bila obravnavana med predhodnim študijem na programu, ali v tekočem letu oz. semestru, in jo poglobljeno raziskuje pod vodstvom mentorja. Pri predmetu izvaja voden, a notranje deloma samostojni raziskovalni proces. Študenti so pri tem lahko vključeni tudi v učenje skozi raziskav s svojimi mentorji, kjer se učijo uporabe raziskovalnih pristopov in orodij.

Ob koncu predmeta študent svoje delo strne v poročilo, ki obsega same izsledke konkretne raziskave ter ustrezne materiale, uvod v temo in cilje ter ozadje raziskave, utemeljitev uporabljene metodologije in raziskovalne instrumente oziroma orodja, pregled raziskovalnega postopka pridobivanja in obdelave podatkov (primarnih in sekundarnih), kritičen pregled literature, predstavitev (lahko tudi delnih ali začasnih) rezultatov, ter zaključek s predvidevanjem o možnosti uporabe oz. nadaljnjega razvoja raziskave.

• Razumevanje kompleksnosti zastavljene raziskovalne teme na določenem podpodročju humanistike na podlagi predhodne študijske izkušnje v okviru študijskega programa;
• poznavanje splošne strukture in postopka pri izvajanju raziskovalnega dela na določenem področju humanistike;
• sposobnost ocene razumevanje pomena določanja virov, ki so potrebni za uspešno izvajanje raziskave v okviru določene humanistične teme;
• sposobnost iskanja relevantne literature in relevantnih podatkov za raziskovalno delo;
• začetna sposobnost predstavitve rezultatov lastnih raziskav tako strokovnim kot splošnim občinstvom, s poudarkom na povezavi med znanostjo, civilno družbo in drugimi sektorji;
• začetna sposobnost kombiniranje orodij in metodologij, ki pomagajo pri postopnem razvoju lastne zamisli za magistrsko ali drugo projektno delo;
• kritično reflektiranje vrednosti lastnih kompetenc.

Določena in usklajena s strani mentorja v dogovoru z enim od nosilcev predmeta, bodisi za podorčje jezikoslovja ali literarne vede.

Končno poročilo z ustno predstavitvijo

Kristina Pranjić je izredna profesorica na področju literarnih ved na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici. Deluje na področju literarne metodologije ter zgodovine in teorije evropskih avantgard s sodobnimi intermedijskimi umetniškimi pojavi.

1. PRANJIĆ, Kristina. Change must come: Yugoslav avant-gardes and metropolitan Dada. In: BRU, Sascha (ed.). Crisis: the avant-garde and modernism in critical modes. European avant-garde and modernism studies, vol. 7. Berlin; Boston: De Gruyter, 2022, pp. 297–312.
2. PRANJIĆ, Kristina. The emergence and establishment of Yugoslav dada: from Prague to Zagreb (1920–1922). Svět literatury, 2021, vol. 31, no. 64, pp. 89–103.
3. PRANJIĆ, Kristina. Zenitistični koncept barbarogenija kot kritika zahodnoevropske kulture = Zenithist Concept of a Barbarogenius as a Critique of the Western European Culture. Primerjalna književnost. 43.3 (2020). 139–157.
4. PRANJIĆ, Kristina. Premagati silo gravitacije na presečišču umetnosti in tehnologije: primer ruskega konstruktivizma = Overcoming Gravity at the Intersection of Art and Technology: The Example of Russian Constructivism. Časopis za kritiko znanosti Journal for the Critique of Science, Imagination & New Anthropology. 277.47 (2019). 102–116.
5. PRANJIĆ, Kristina. Brezpredmetnost in ekonomičnost v poeziji = Objectlessness and Economy in Poetry. Slavica Tergestina 22 (2019). 50–68.

Franc Marušič je redni profesor jezikoslovja na Univerzi v Novi Gorici in direktor jezikoslovnega dela študijskega programa.

1. MARUŠIČ, Franc, MIŠMAŠ, Petra, ŽAUCER, Rok. Placement and ordering of the (en)clitics. V: ŠIPKA, Danko (ur.), BROWNE, Wayles (ur.). The Cambridge handbook of Slavic linguistics. Cambridge: Cambridge University Press, 2024. Str. 365-384. Cambridge handbooks in language and linguistics.
2. MARUŠIČ, Franc. Circumfixation. V: ACKEMA, Peter (ur.). The Wiley Blackwell companion to morphology. Hoboken (New Jersey): Wiley Blackwell, 2023. Vol. 1, str. 419-444, ilustr. The Wiley Blackwell companions to linguistics.
3. MARUŠIČ, Franc, ŽAUCER, Rok. Dual in Slovenian. V: HOFFHER, Patricia Cabredo (ur.). The Oxford handbook of grammatical number. Oxford: Oxford University Press, 2021. Str. 428-444, ilustr. Oxford handbooks in linguistics.
4. MARUŠIČ, Franc, ŽAUCER, Rok, SAKSIDA, Amanda, SULLIVAN, Jessica, SKORDOS, Dimitrios, WANG, Yiqiao, BARNER, David. Do children derive exact meanings pragmatically? : evidence from a dual morphology language. Cognition. [Print ed.]. Feb. 2021, vol. 207, str. 1-12.
5. MARUŠIČ, Franc, ŽAUCER, Rok. Investigation of Slovenian copular agreement. V: FRANKS, Steven (ur.), TIMBERLAKE, Alan (ur.), WIETECKA, Anna W. (ur.). Selected proceedings of the 14th meeting of the Slavic linguistics society : in honor of Peter Kosta. Berlin [etc.]: Peter Lang, 2021. Str. 141-170, ilustr. Potsdam linguistic investigations, Vol. 34.

Jasna Fakin Bajec je docentka na področju kulturne zgodovine na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici. Deluje na področju študij kulturne dediščine, etnologije, antropologije in zgodovine 20. Stoletja. Teoretično se ukvarja s razvojem participativnih metod pri upravljanju kulturne dediščine.

1.FAKIN BAJEC, Jasna, KRANJC, Darja. Significance of cultural heritage practices in karst landscape management : 2030 Agenda for Sustainable Development. Carbonates and evaporites. Feb. 2023, vol. 38, iss. 1.
2. FAKIN BAJEC, Jasna (avtor, fotograf). An integrated approach to the revitalization, safeguarding and management of cultural heritage : how to establish a durable and active local group of stakeholders. Annales : anali za istrske in mediteranske študije. Series historia et sociologia. [Tiskana izd.]. 2020, letn. 30, št. 2, str. 285-300.
3. FAKIN BAJEC, Jasna. Procesi ustvarjanja kulturne dediščine : na razpotju med neoliberalizmom in prostovoljstvom v okviru dediščinskih društev. Etnolog : glasnik Slovenskega etnografskega muzeja. [Nova vrsta]. [Tiskana izd.]. 2020, letn. 30 = 81, str. 69-88.
4. FAKIN BAJEC, Jasna. The interpretation and utilization of cultural heritage and its values by young people in Slovenia : is heritage really boring and uninteresting?. Etnološka tribina : godišnjak Hrvatskog etnološkog društva. 2019, vol. 49, [no.] 42, str. 173-193.
5. POLJAK ISTENIČ, Saša, FAKIN BAJEC, Jasna. Luxury food tour : perspectives and dilemmas on the "luxurification" of local culture in tourism product. Acta geographica Slovenica. [Tiskana izd.]. 2021, 61, št. 1, str. 169-184.