Dodiplomski univerzitetni študijski program Slovenistika (vpis do študijskega leta 2020/21)

Dodiplomski univerzitetni študijski program Slovenistika je prvi študijski program s področja humanistike, ki smo ga začeli izvajati na Univerzi v Novi Gorici. Namen študijskega programa Slovenistika ni v „posnemanju” že obstoječih programov s tega področja, ampak v ponujanju novih vsebin, drugačnih metodologij, izvirnih pristopov. Tradicionalno slovenistično delitev na jezikovne in literarne vsebine nadgrajujemo z uvajanjem temeljnih in izbirnih predmetov s področja splošnega jezikoslovja in literarne teorije, jezikovne in književne pojave preučujemo z metodami, ki so v slovenskem prostoru nove, bogat nabor izbirnih predmetov, smiselno urejenih po področjih, pa študentom in študentkam omogoča, da se seznanijo z vsebinami, s katerimi se bodo srečevali pri nadaljnjem študiju ali na delovnem mestu. Profesorji študente že med študijem spodbujajo za samostojno raziskovanje posameznih tem ali problemov in jih ob strokovnih vsebinah s področja književnosti in jezika seznanjajo tudi z drugimi humanističnimi in družboslovnimi vsebinami, kar jim omogoča lažji prehod na raziskovalne programe druge stopnje ali nadaljevanje študija za pridobitev pedagoško-andragoške izobrazbe.

Tisti študenti, ki se želijo po opravljeni prvi stopnji zaposliti, lahko izbirajo med „praktičnimi” vsebinami, ki jih bodo potrebovali v prihodnji službi (računalništvo, lektoriranje, založništvo …).

Študij na UNG je po eni strani povezan z okoljem, v katerem se odvija: študentje se seznanijo z dinamiko medkulturnih stikov in vplivov, s kulturo sosednjih narodov in z metodami preučevanja vseh teh pojavov. Po drugi strani pa je študij mednarodno primerljiv in zanimiv: splošne jezikoslovne in literarne vsebine, teorije, metodologije, študij tujih jezikov in svetovne književnosti – so dejavniki, ki našim študentom omogočajo nadaljevanje študija ali iskanje zaposlitve doma ali v tujini.

Program se iz leta v leto spreminja, posodablja, bogati – v skladu z novimi znanstvenimi odkritji, s potrebami družbe in z željami študentov. Program je ovrednoten s kreditnimi točkami po evropskem sistemu ECTS, kar daje študentom možnost, da se med študijem ali po njem vključijo v druge študijske programe doma in po svetu.

V študijskem letu 2021/2022 se je začel izvajati prenovljen program.

Prenova prvostopenjskega študijskega programa Slovenistika

Opis programa

Študijski program Slovenistika prve stopnje je univerzitetni dodiplomski triletni (šest semestrov; 180 ECTS) program z raziskovalno (nepedagoško) študijsko smerjo, ki omogoča pridobitev strokovnega naziva univerzitetni diplomirani slovenist oz. univerzitetna diplomirana slovenistka.

Program vključuje vse vsebine, ki so potrebne za uspešno opravljanje poklica univerzitetni diplomirani slovenist/slovenistka. Študentu omogoča pridobitev temeljnega slovenističnega znanja, ki mu odpira perspektive poznejšega dopolnjevanja znanja ali takojšnje zaposlitve po končanem triletnem študiju.

Študijski program Slovenistika študentom omogoča

• poglabljanje poznavanja slovenskega jezika in ved, ki ga preučujejo;
• poglabljanje poznavanja slovenske književnosti in ved, ki jo preučujejo;
• seznanjanje s kulturnimi, zgodovinskimi in družbenimi pojavi slovenskega prostora;
• spoznavanje različnih metodologij znanstvenega raziskovanja jezikoslovnih pojavov, literature in kulture;
• prenos študijskih vsebin v reševanje konkretnih problemov v praksi;
• pridobitev specifičnih znanj, potrebnih za zaposlitev v različnih sektorjih;
• razvijanje sposobnosti kritičnega razmišljanja in samostojnega dela.

Vpisni pogoji

Vpišejo se lahko kandidati, ki so:

• opravili splošno maturo,
• pred 1. 6. 1995 opravili katerikoli štiriletni srednješolski program,
• opravili poklicno maturo v po srednješolskem programu iz istega strokovnega področja (Klasius-P-16 področje 02: Umetnost in humanistika; 03: Družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost; 04: Poslovne in upravne vede, pravo) in izpit iz enega od maturitetnih predmetov: zgodovina, sociologija, filozofija ali psihologija. Izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat opravil pri poklicni maturi.

Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati z opravljeno maturo ali zaključnim izpitom pred 1. 6. 1995 izbrani glede na:

• splošni uspeh pri maturi oziroma zaključnem izpitu (60% točk),
• splošni uspeh v 3. in 4. letniku (30% točk) in
• oceno pri predmetu slovenščina v 3. in 4. letniku srednje šole (10 % točk).

Kandidati z opravljeno poklicno maturo bodo izbrani glede na :

• splošni uspeh pri poklicni maturi (60% točk),
• splošni uspeh v 3. in 4. letniku (30% točk) in
• uspeh pri maturitetnem predmetu (10% točk).

Študentom je omogočen prehod iz drugih visokošolskih in višješolskih študijskih programov.

Študentom in diplomantom katerihkoli visokošolskih strokovnih in univerzitetnih študijskih programov nosilci predmetov lahko priznajo izpite, ki po zahtevnosti ustrezajo standardom Univerze v Novi Gorici in se vsebinsko vsaj 70% prekrivajo s predmeti na predlaganem študijskem programu .
Za neposredni prehod v drugi letnik mora študent s tako priznanimi izpiti zbrati enako število točk iz prvega letnika kot študenti predlaganega programa, torej vsaj 46 ECTS točk, sicer se lahko vpiše le v prvi letnik.
Za neposredni prehod v tretji letnik mora študent s tako priznanimi izpiti zbrati vse točke prvega letnika (60 ETCS) in enako število točk iz drugega letnika kot študenti predlaganega programa, torej vsaj 44 ECTS točk.

Diplomanti višješolskega strokovnega študija se lahko vpišejo le v prvi letnik, lahko pa vložijo prošnjo za priznanje posameznih izpitov.

Študent, ki je na Univerzi v Novi Gorici študiral po dosedanjem študijskem programu Slovenistika, se lahko ob prehodu v višji letnik prepiše v ustrezni letnik študijskega programa Slovenistika I. stopnje, ki ustreza merilom Bolonjske deklaracije. Manjkajoče predmete po novem programu mora opraviti do konca študija.
Komisija za študijske zadeve obravnava študentske vloge za prehod med programi individualno, pri čemer se določi tudi individualni študijski program, ki ga mora študent opraviti za dokončanje študija.

Temeljni cilji študija

Cilj izobraževanja po predlaganem programu je oblikovati diplomanta kot strokovno celovito osebnost, ki je sposobna razumeti in obvladovati zahtevna vprašanja slovenskega jezika in književnosti. Od diplomanta zato lahko pričakujemo uspešno proučevanje slovenskega jezika in književnosti v odnosu do splošnih in specifičnih pojavov, ki so posebej izraziti na stičišču različnih kulturnih in nacionalnih prostorov. Diplomant bo sposoben vzpostaviti celovite in tvorne odnose med strokovnjaki iz različnih znanstvenih disciplin, ki morajo nujno sodelovati pri reševanju praktičnih in raziskovalnih problemov na področju slovenističnih in sorodnih ved. Usposobljen bo tudi za samostojno aplikativno delo.

Možnosti nadaljevanja študija

Diplomanti se lahko vključijo v podiplomske študijske programe skladno s priporočili, ki jih določi visokošolski zavod, ki razpisuje dodiplomski oziroma podiplomski študijski program.