Politična zgodovina habsburške monarhije v 19. in 20. stoletju

Osrednji namen predmeta je predstaviti študentom in študentkam politično zgodovino habsburškega imperija v obdobju med dunajskim kongresom, leta 1815 in začetkom prve svetovne vojne, leta 1914. Prostorsko bo predmet zajel dva sklopa:
- Notranjepolitične dogajanje
- Zunanjepolitično dogajanje
Poudarek je na umeščenosti avstrijskega cesarstva oz. Avstro-Ogrske v mednarodne politične in diplomatske tokove, mednarodnostna razmerja med različnimi etničnimi skupnostmi znotraj države ter na osrednje značilnosti političnega sistema, ki je bil zelo specifičen.
Cilj predavanj je, da bodo študenti in študentke spoznali glavne značilnosti, ki so definirale srednjeevropski prostor v 19. in začetku 20. stoletja – nacionalizem, odnose med etničnimi skupinami, začetke demokratizacije, vzpostavljanje različnih ideoloških blokov, mednarodno diplomacijo.
Namen seminarja je spoznati glavno literaturo, ki pokriva tematike predmeta ter se seznaniti z viri, ki izhajajo iz obravnavanega obdobja (časopisje, spominska literatura, arhivski dokumenti). Ti bodo uporabljeni pri praktičnem delu oz. izdelavi seminarskih nalog.
Pridobili bodo kompetence, ki jim bodo pomagale med drugimi bolje razumeti etnične odnose, nacionalizem, politične spremembe, procese demokratizacije in meddržavne odnose, kar predstavlja temelje današnje, sodobne družbe.

Predmet se povezuje s predmeti Kulturna zgodovina slovenskega prostora, Svetovne vojne 20. stoletja, Kultura regij in obmejnih prostorov.

Predmet obsega dva tematska sklopa:

V prvem bo prikazano notranjepolitično dogajanje v habsburški državi v obdobju med letoma 1815 in 1914. Poudarek bo na predstavitvi vloge cesarja v državi, političnih sistemih, razvoju ideoloških blokov, parlamentarizma, postopni demokratizaciji družbe, vlogi posameznih narodnih skupin v političnem procesu in vplivu nacionalizma na družbenopolitično dogajanje. Eno predavanje bo namenjeno predstavitvi slovenskega prostora, s poudarkom na deželi Goriški in Gradiški, v kontekstu dinamik, procesov in sprememb, ki so definirale državo v obravnavanem obdobju (politični in narodnostni odnosi med slovensko, italijansko in nemško etnično skupnostjo).

Drugi sklop bo namenjen zunanjepolitičnemu delovanju in vlogi habsburške države. Poudarek bo na njeni politični vlogi v treh kontekstih – v okviru koncerta evropskih velesil, Srednje Evrope in Jugovzhodne Evrope. Fokus bo na odnosih s sosednjimi državami, predvsem Prusijo oz. kasneje Nemčijo, Italijo, Rusijo in državami na Balkanu.

Notranjepolitično dogajanje v habsburški monarhiji:
- Metternichov absolutizem - politični sistem v obdobju med dunajskim kongresom in pomladjo narodov
- Pomlad narodov 1848 in nacionalizem
- Bachov neoabsolutizem
- Dualistična ureditev z Ogrsko leta 1867
- Ustavno življenje in parlamentarizem v Cislajtaniji
Zunanjepolitično dogajanje v habsburški monarhiji
- Vloga habsburške monarhije v koncertu velesil po letu 1815
- Habsburška vloga v nemškem in italijanskem prostoru
- Vojna z Italijo 1859 in 1866 ter s Prusijo 1866
- Sistem zavezništev in mednarodni odnosi (Dvozveza in Trozveza)
- Vloga države na Balkanu od 70. let 19. stoletja dalje, aneksija Bosne in Hercegovine leta 1908 ter delovanje Avstro-Ogrske v času balkanskih vojn 1912/13

Študenti in študentke bodo sposobni razumeti, umestiti in interpretirati zgodovinski dogajanje območja Srednje Evrope v obdobju 19. in začetka 20. stoletja. Spoznali se bodo z širokim naborom literature in različnih virov, ki jih bodo sposobni analizirati in kritično ovrednotiti.

Temeljna:

• Bled, J.: Franc Jožef. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1990. Katalog
• Bridge, F. R.: The Habsburg Monarchy among the Great Powers 1815–1918. Oxford: Berg, 1990. E-gradivo
• Cvirn, J.: Dunajski državni zbor in Slovenci: (1848–1918). Celje: Zgodovinsko društvo; Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2015. E-gradivo
• Judson, P. M.: Habsburški imperij: nova zgodovina. Ljubljana: Sophia, 2018.

Dodatna:

• Antoličič, G. (ur.): Franc Jožef. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2017.
• Bridge, F. R.: From Sadowa to Sarajevo: The Foreign Policy of Austria-Hungary, 1866–1914. London; Boston: Routledge & Kegan Paul, 1972. E-gradivo
• Fisher, J. (ur.): Slovenska novejša zgodovina: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije: 1848–1992, 1. del. Ljubljana: Mladinska knjiga; Inštitut za novejšo zgodovino, 2005. Katalog
• Grdina, I.: Slovenci med tradicijo in perspektivo. Politični mozaik 1860–1918. Ljubljana: Študentska založba, 2003.
• Judson, P. M.: Guardians of the Nation: Activists on the Language Frontiers of Imperial Austria. Cambridge (Mass.); London (England): Harvard University Press, 2006.
• Judson, P. M.; Rozenblit, M. L. (ur.): Constructing Nationalities in East Central Europe. New York: Berghahn Books, 2004.
• Vodopivec, P.: Od Pohlinove slovnice do samostojne države: slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do konca 20. stoletja. Ljubljana: Modrijan, 2006. Katalog
• Wingfield, N. M. (ur.): Creating the Other: Ethnic Conflict and Nationalism in Habsburg Central Europe. New York; Oxford: Berghahn Books, 2004.
• Zwitter, F.: Nacionalni problemi v Habsburški monarhiji. Ljubljana: Slovenska matica, 1962. Katalog

Seminarska naloga in ustni izpit.
30% / 70%

Dr. Robert Devetak je doktorski študij zaključil leta 2019 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Med letoma 2014 in 2018 je bil zaposlen kot mladi raziskovalec na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, oktobra 2021 pa se je zaposlil na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani, kjer se primarno posveča raziskovanju slovenske manjšine v Italiji v obdobju od 19. stoletja do sodobnosti. Razpon tematik, ki jih raziskuje, je širok in med drugim vključuje: zgodovino žensk, ekonomsko, socialno, politično in lokalno zgodovino zahodnega slovenskega območja, prvo svetovno vojno, nacionalizem, etnične odnose med slovensko in italijansko etnično skupnostjo v preteklosti, modernizacijo na prelomu iz 19. v 20. stoletje ter migracijske študije (aleksandrinstvo, begunstvo). Od leta 2019 dalje vzporedno sodeluje še na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici.
Rezultate raziskav je objavil v več izvirnih znanstvenih in strokovnih člankih ter monografijah in predstavil v številnih radijskih intervjujih, na simpozijih, okroglih mizah ter na razstavah.

Objave/References:
- DEVETAK, Robert. Razvoj slovenske prisotnosti v goriškem javnem prostoru pred prvo svetovno vojno. Zgodovinski časopis : glasilo Zveze zgodovinskih društev Slovenije. 2023, letn. 77, št. 3/4, str. 380-404,
- DEVETAK, Robert. Boj za slovenske šole in delovanje ženskih podružnic Družbe svetega Cirila in Metoda na Goriškem in Gradiškem v obdobju pred prvo svetovno vojno. Zgodovinski časopis : glasilo Zveze zgodovinskih društev Slovenije. 2020, letn. 74, št. 3/4, str. 360-387
- DEVETAK, Robert. Vzpostavljanje slovenske narodne identitete na primeru trga Kanal v 60. in 70. letih 19. stoletja. V: KOČEVAR, Vanja (ur.), Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja : slovenski pogledi. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC, 2022. Str. 491-515
- DEVETAK, Robert. Slovenska dobrodelna akcija za bosansko-hercegovske begunce na Goriškem in Gradiškem leta 1875. V: AJLEC, Kornelija (ur.), BALKOVEC, Bojan (ur.), REPE, Božo (ur.). Nečakov zbornik : procesi, teme in dogodki iz 19. in 20. stoletja. 1. izd. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2018. Str. 691-714
- DEVETAK, Robert. Društveno življenje na Kanalskem v času Avstro-Ogrske. Nova Gorica: Goriški muzej Kromberk, 2016.
- DEVETAK, Robert. Kobencli v slovenskem časopisju druge polovice 19. stoletja. V: VIDIC, Federico, STASI, Alessio. I Cobenzl : una famiglia europea tra politica, arte e diplomazia (1508-1823). Roma: Lithos; Gorizia: Archivio di Stato di Gorizia, 2022. Zv. 2, str. 1171-1185.