Uvod v študij zgodovine

Cilji:

• Študentje/-tke bodo spoznali temeljne pojme in vsebine s področja historiografije v historični perspektivi;
• Razvijali bodo sposobnost kritične uporabe različnih vrst objav zgodovinskih virov in literature;
• Preko diskusij in samostojnega dela se bo spodbudilo kritično mišljenje študentov/-tk, zlasti pri njihovem začetnem pristopanju do zgodovinskih virov in literature;
• Študentje/-tke bodo spoznali zgodovino antičnega in srednjeveškega zgodovinopisja s posebno pozornostjo do najpomembnejših avtorjev, njihovih del , historiografskih zvrsti ipd.
• Spodbujalo se bo znanstveno pismenost študentov/-tk;

Kompetence:

• sposobnost kritičnega mišljenja;
• razumevanje pomena kritične uporabe; objav zgodovinskih virov in literature;
• razumevanje kompleksnosti historiografskih virov;
• obvladovanje temeljnih pojmov s področja historiografije.

Ni pogojev za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti.

Po spoznavanju temeljnih zgodovinskih pojmov ter različnih vrst zgodovinskih virov in problematik njihovega identificiranja in objavljanja se predmet osredotoča na historiografske vire, ki so pomembni za nadaljnji študij in raziskovalno delo na področju zgodovinskih ved. V historiografskih virih se namreč zrcali njihovi zgodovinski konteksti.
Posebna pozornost je namenjena bogati in raznoliki antični in srednjeveški historiografiji. Poznavanje slednje je temeljnega pomena za poglobljeno razumevanje kasnejše historiografije, tudi sodobne.
Študentje/-tke spoznavajo grško, rimsko in bizantinsko historiografijo, natančneje najpomembnejše avtorje, njihova dela in njihovo vlogo v zgodovini historiografije. Seznanijo se z različnimi historiografskimi zvrstmi (anali, kronike, t. i. origo gentis itd.), ki so odraz specifičnih razmer v določenih zgodovinskih obdobjih. Pri tem pridejo do izraza metode in pristopi obravnavanih avtorjev.

Znanje in razumevanje:

• Študentje/-tke bodo razumeli temeljne pojme in vsebine s področja historiografije in jih znali primerno uporabljati pri študiju in strokovnem delu;
• Znali bodo identificirati kvalitetne objave virov in literature;
• Študentje/-tke bodo poznali zgodovino grškega, rimskega in bizantinskega zgodovinopisja s posebno pozornostjo do najpomembnejših avtorjev, njihovih del, historiografskih zvrsti, metod dela ipd., kar predstavlja temeljno znanje za nadaljnji študij in strokovno delo.

Uporaba:

Znanje in kompetence, razvite pri predmetu, so pomembna osnova za nadaljnji študij in strokovno delo.

• Grafenauer, Bogo. Struktura in tehnika zgodovinske vede: uvod v študij zgodovine. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1960, 1973, 1980.
• Grundmann, Herbert. Zgodovinopisje v srednjem veku: zvrsti, obdobja, posebnosti [prevod, spremna beseda, bibliografski pregled Janez Mlinar]. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Študentska založba, 2000. Katalog
• Luthar, Oto; Šašel Kos, Marjeta; Grošelj, Nada; Pobežin, Gregor s prispevkoma Aleša Bunte in Igorja Grdine. Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja. Ljubljana: Založba ZRC, 2006. Katalog Katalog
• Luthar, Oto; Šašel Kos, Marjeta; Grošelj, Nada; Pobežin, Gregor s prispevkoma Aleša Bunte in Igorja Grdine. Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja. Ljubljana: Založba ZRC, 2006. [Elektronski vir]. 3. izd., 1. e-izd. ZRC SAZU, Založba ZRC, Ljubljana 2020.

Izpit (60 %)
Seminarska naloga (40 %)

Temeljno raziskovalno delo N. Makuc je usmerjeno v novoveško zgodovino, zgodovinopisje in kolektivne identitete. Mednarodno vpetost dokazuje več vabljenih predavanj, udeležbe na mednarodnih konferencah v tujini in objavljeni izvirni znanstveni članki v slovenskih in tujih revijah. Temeljno raziskovalno delo je dopolnjevala tudi z aplikativnim delom na področju valorizacije kulturne dediščine (preko sodelovanje pri evropskih projektih).
V letu 2012 je prejela nagrado SLORI, ki jo podeljuje Slovenski raziskovalni inštitut (Trst, Italija), za doktorsko disertacijo Furlanska historiografija in slovenska zgodovina, in nagrado nagrada Ervina Dolenca, ki jo podeljuje Zveza zgodovinskih društev Slovenije, za znanstveni prvenec Historiografija in mentaliteta v novoveški Furlaniji in Goriški (Ljubljana: Založba ZRC, Zgodovinski inštitut Milka Kosa, 2011).
Leta 2021 je pri ugledni Založbi Peter Lang izšla njena znanstvena monografija Border Identities In The Early Modern Period. Venetian Friuli and the Habsburg County of Gorizia Mirrored in Contemporary Historiography (Berlin: Peter Lang, 2021, ur. M. Pogačar).
Podrobna bibliografija: https://bib.cobiss.net/biblioweb/biblio/si/slv/cris/25644.