Kulturni turizem

CILJI
Študentke in študenti:
- se bodo seznanili z osnovnimi značilnostmi razvoja turizma od konca 18. stoletja do danes;
- bodo razumeli razvoj različnih oblik turizma ter naravne, kulturne in gospodarske dejavnike za njihov razcvet;
- bodo razumeli vlogo turizma pri razvoju družbe, načina življenja lokalnega prebivalstva, prenosu družbenih in gospodarskih sprememb;
- bodo spoznali temeljno domačo in primerjalno tujo literaturo o tej tematiki;
- se bodo naučili veščin kritičnega razmišljanja o pasteh, priložnostih in slabostih turističnega razvoja med tradicijo in sodobnimi globalnimi trendi.

KOMPETENCE
Študentje_ke
- bodo znali uporabiti pristope in metode raziskovanja v turizmu, ki izhajajo iz etnografske metodologije in zgodovinskega raziskovanja;
- z zgodovinske in analitične perspektive bodo znali primerjali razvoj turizma v Sloveniji in tujini;
- bodo sposobni uporabiti znanje za nove aplikativne raziskave, programe in projektne naloge;
- bodo znali oceniti in celostno ovrednotiti pomen turizma za razvoj družbe;
- bodo vešči načrtovanja programov in vsebin za trajnostno upravljanje turizma;
- bodo vešči komunikacijskih spretnosti, argumentacije in kritične presoje o uporabi znanja v praksi.

Uspešen študij predmeta se povezuje s študijem kulturnozgodovinskih formacij pri drugih predmetih na programu

Turizem predstavlja pomembno kulturno in gospodarsko panogo, ki mnogim turističnim krajem prinaša pomemben kulturni, socialni in gospodarski pomen. Kot del svetovne turistične industrije se je začel razvijati v 18. in 19. stoletju. Z različnimi dejavnostmi je vplival na spreminjanje življenjskega stila tako turista oz. popotnika kot prebivalstva, ki je živelo v turističnem kraju. Posredno je vplival na razvoj medkulturnosti, spoznavanja kulturnih različnosti in medsebojnega poznavanja ljudi.

Cilj predmeta je predstaviti in osvetliti različne teme in historično-kulturne vidike razvoja turizma na Slovenskem ter v srednji in jogo-vzhodni Evropi.

Študentje in študentke se bodo seznanili s:
- zgodovina razvoja pomembnih turističnih panog (gorski/planinski turizem, zdravilni/zdraviliški turizem, obmorski turizem, jamski turizem, verski turizem, potovanja/popotništvo, kongresni turizem, zimski turizem, lovski turizem);
- razvojem turističnih krajev in destinacij (Bled, Rogaška Slatina, Portorož, Ljubljana);
- turističnimi željami in zahtevami turista kot aristokrata, plemiča, naravoslovca, meščana, kmeta, delavca, mladega, petičneža oz. hedonističnega raziskovalca idr.;
- zgodovino Turistične zveze Slovenije ter turističnih (olepševalnih) društev;
- gastronomijo v turizmu;
- vsebinah turističnih prireditev in načini uporabe/izrabe kulturne dediščine;
- razvojem turistične zakonodaje;
- propagando, slogani in zgodovinskim pomenom kampanje Slovenija – moja dežela (80. leta 20. stoletja);
- turizmom pri varovanju okolja in doseganju vzdržnega razvoja.

Seminar bo namenjen kritičnemu razmišljanju, debatam in konstruktivnim razpravam o razvoju sodobnega turizma med tradicijo in inovacijo, globalnimi vplivi in modnimi muhami. Študentje se bodo osredotočili na izbrano turistično destinacijo ali kraj ter razvili idejo za razvoj turističnega programa ali infrastrukture. Prek metod kritičnega razmišljala, raziskovalnega in problemskega učenja ter pridobljenega znanja o zgodovini turizma bodo ovrednotili sodobne turistične trende, razvojne pasti in priložnosti.

• razumevanje pomena turizma za kulturni, gospodarski in socialni razvoj regij, krajev, destinacij;
• poznavanje razvoja turizma od 18. stoletja do danes in njegove naravne, kulturne in družbene dejavnike;
• praktična znanja o kritičnem prepoznavanju, vrednotenju in načrtovanju turističnih vsebin med tradicijo in izzivi sodobne družbe;
• izdelava turističnega programa s področja vsebine predmeta,
• sposobnost kritične presoje in tehtnosti posamezne metode raziskovanja;
• izvedba raziskave s področja vsebine predmeta.

• BAJUK SENČAR, T. 2005: Kultura turizma. Ljubljana E-gradivo
• DE BRUIN A., JELINČIĆ, D. A. 2016: Towards extending creative tourism: Participatory experience tourism.Tourism Review 71-1. DOI: https://doi.org/10.1108/TR-05-2015-0018
• FAKIN BAJEC, J. 2011: Procesi ustvarjanja kulturne dediščine: Kraševci med tradicijo in izzivi sodobne družbe. Ljubljana: Založba ZRC. Katalog
• FENNELL, D. A. 2020: Ecotourism. London. DOI: https://doi.org/10.4324/9780429346293 E-gradivo
• JANŠA, O. 1968: Zgodovina turizma na Slovenskem, Turistični vestnik, št. 1./26.
• JELINČIĆ, D. A., SENKIĆ, M. 2017: Creating a heritage tourism experience: The power of the senses. Etnološkatribina 47-40. DOI: https://doi.org /10.15378/1848-9540.2017.40.03 E-gradivo
• KAVREČIČ, P. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju: zdravilišča, kopališča in kraške jame (1819-1914) : (2. dopolnjena izdaja), Koper: Založba Univerze na Primorskem. E-gradivo
• KAVREČIČ, P. 2020. Tourism and fascism. Prispevki za novejšo zgodovino, letnik 60, številka 2, str. 99-119. E-gradivo
• KIRSHENBLATT-GIMBLETT, B. 1998: Destination culture. Tourism, museums and heritage. Berkeley. E-gradivo
• KOZOROG, M. 2009: Antropologija turistične destinacije v nastajanju: Prostor, festivali in lokalna identitetana Tolminskem. Ljubljana.
• KUMER, P., PIPAN, P., ŠMID HRIBAR, M., RAZPOTNIK VISKOVIĆ, N. 2019: The role of actors’ cooperation, localanchoring and innovation in creating culinary tourism experiences in the rural Slovenian Mediterranean.Geografski vestnik 91-2. DOI: https://doi.org/10.3986/gv91201 E-gradivo
• PLANINA, J. 1964: Ekonomika turizma, Ljubljana.
• POLJAK ISTENIČ S, FAKIN BAJEC J. Luxury food tour: Perspectives and dilemmas on the "luxurification" of local culture in tourism product. AGS [Internet]. 2021 Jul. 28 [cited 2022 Aug. 15];61(1):169–184. E-gradivo
• REPE, B. 2018. "Z dosedanjim razvojem turizma v Sloveniji ne moremo biti zadovoljni"." Retrospektive letnik 1. številka 1 (2018) str. 57-95. E-gradivo
• REPE, B. 2012. Vloga akcije "Slovenija, moja dežela" pri nacionalni homogenizaciji osemdesetih let. Studia Historica Slovenica, letnik 12, številka 2/3, str. 249-275, 617. E-gradivo
• ROZMAN F.; LAZAREVIČ Ž. (ur.). 1996. Razvoj turizma v Sloveniji: zbornik referatov. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije. E-gradivo
• SVETIK, P. idr. (ur.). 2006. Turizem smo ljudje: zbornik ob 100. letnici ustanovitve Deželne zveze za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem, Turistične zveze Slovenije in organiziranega turizma v Sloveniji 1905-2005. Ljubljana: Turistična zveza Slovenije.
• WEBER, I.; HROBAT VIRLOGET, K.; GAČNIK, A. 2020. Kulturni turizem. V: Lesjak, Miha idr. (ur.). Tematski turizem: Teoretični in aplikativni primeri oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem, str. 17–37 E-gradivo
• TIMOTHY D. J. 2020: Cultural heritage and tourism: An introduction. Bristol. DOI: https: //doi.org/10.21832/timoth7710 Katalog

Pisni ali ustni izpit (60 %)
Seminarska naloga/projekt (40 %)

Dr. Jasna Fakin Bajec je etnologinja, kulturna antropologinja in zgodovinarka. Leta 2010 je doktorirala s temo procesi ustvarjanja kulturne dediščine med tradicijo in izzivi sodobne družbe na Krasu (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta). Od leta 2004 je zaposlena na ZRC SAZU, Inštitutu za kulturne in spominske študije. Od leta 2021 je vodja Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici.

Pri svojih raziskavah namenja posebno pozornost kulturnim praksam (po)ustavarjanja kulturne dediščine za namene socialnega, kulturnega, okoljskega in gospodarskega razvoja lokalnih skupnosti. Na podlagi sodelovanja z društvi, zavodi, osnovnimi in srednjimi šolami ter občinami razvija participativne pristope, metode in tehnike za vzpostavljanje celostnega vrednotenja, varovanja, upravljanja in interpretacije kulturne dediščine. Posebej jo zanima načini opolnomočenja in vključevanja civilne družbe, zlasti marginalnih skupin in mladih v dediščinske prakse, da bodo v njih prepoznali priložnost za kritičen razmislek o tem, kdo sem, komu pripadam in kako naprej. Poglablja se tudi v pomen spomina, čustev in afektivnih reakcij med nosilci kulturnih praks pri mobiliziranju dediščine za tržne namene in posledično kršenju kulturnih pravic. Bila je vključena v več aplikativnih evropskih projektov (npr. Interreg projektov), kjer je imela priložnost spoznati in reflektirati načine ustvarjanja dediščine med ljubiteljstvom in vplivi evropskih, finančnih politik in strategij.

Rezultate raziskav s področja dediščinskih in kulturnih študij je objavila v več znanstvenih in strokovnih člankih, zbornikih in knjigi Procesi ustvarjanja kulturne dediščine (2011).