Skupinski projekt – veščine projektnega raziskovanja, pisanja in predstavljanja

Študentke_je bodo:

• spoznali temeljni proces prijave razvojnega - aplikativnega ali raziskovalnega projekta;
• se naučili temeljnih konceptov, pojmov in izrazov povezanih s projektnim pisanjem;
• razvili veščine za pisanje in izvajanje projektov;
• razvili sposobnost za analizo razvojnih potreb skupnosti;
• razvili veščine za interpretacijo kulturnih praks in produktov za socialni, gospodarski, okoljevarstveni razvoj skupnosti;
• razvili kompetence projektnega managerja in dela z ljudmi;
• se naučili različnih metod za analizo deležnikov, problemov, ciljev in rezultatov projekta;
• se naučili komunikacijskih veščin, dela v skupini …
• spoznali pomen kulturnih pravic nosilcev kulturnih praks – lokalnega prebivalstva;
• razvijejo kritičen pogled na sodobne družbene probleme in pojave;
• razvili sposobnosti in pripravljenost zavzetega, odgovornega in utemeljenega ravnanja s kulturnimi viri;
• razvili kritično mišljenje in ustvarjalnost; spodbujali lastno ustvarjalnost;
• spodbujali lastno ustvarjalnost
• učili kritičnega iskanja, pravilne uporabe različnih virov in vrednotenja informacij;
• spodbujali uporabo informacijsko- komunikacijskih tehnologij za zbiranje, shranjevanje, iskanje in predstavljanje informacij.

Uspešen študij predmeta se povezuje s študijem kulturnozgodovinskih formacij pri drugih predmetih na programu.

Projektno delo in iskanje potrebnih finančnih virov prek projektnih razpisov je postalo temelj zaposlitvenih kompetenc v kulturnih in umetniških zavodih, raziskovalnih centrih, občinskih upravah in razvojnih regionalnih agencijah. Pisanje in izvajanje projektov zahteva specifična znanja in veščine o tem, kako napisati, izvajati in predstaviti projekt oziroma načrtovati in evalvirati njegove učinke. Hkrati se ustvarjalci in izvajalci projektnih nalog morajo ozavestiti o načinih in orodjih interpretacije kulturnih praks, pasteh in ovirah trženja kulture za gospodarske in razvojne namene ter kulturnih pravicah nosilcev kulturnih praks – tj. lokalnega prebivalstva.
Cilj predmeta je usposobiti študente in študentke za interdisciplinarno skupinsko projektno delo ter jim naučiti, da bodo v praksi znali nadgradili znanja in veščine za reševanje problemov s področja kulture, zgodovine in ustvarjalnosti.

Vsebina predmeta vključuje naslednje teme:
- kako napisati zmagovalni projekt – spoznavanje metod, tehnik in orodij za razvoj projektne ideje, analizo deležnikov, določitev problema, organizacijo aktivnosti in kazalnikov;
- veščine za pisanje projektne ideje;
- kriterije in pričakovanja ocenjevalnih komisij oz. donatorjev;
- metode in tehnike za upravljanje projekta in projektne skupine (spodbujanje skupinskega/timskega duha),
- komunikacijske veščine (grajenje samozaupanja; analiza telesne govorice; kakovostno govorno sporočanje, sestava ppt predstavitve; vizualni pripomočki ipd., osebna predstavitev; interakcija z občinstvom; odgovarjanje na vprašanja ipd.);.

Nato bodo na podlagi dobrih in manj dobrih praks reflektirali:
- v čem je prednost vključevanja kulturnih zgodovinarjev v razvojne in raziskovalne evropske projekte;
- zakaj je pomembno, da pri izvajanju različnih projektnih aktivnosti vključujemo spoznjanja o kulturi in zgodovini skupnosti, o globalnih in lokalnih družbenih vplivih in kontekstih;
- zakaj in kako v projektne aktivnosti participatorno vključevati različne deležnike ter kako med njimi vzpostaviti zaupanje;
- kulturnih pravicah in etiki trženja kulture in zgodovine za razvoj;
- kulturni, digitalni in medijski pismenosti idr.

Pri seminarju bodo študentke_je napisali svoj razvojni projekt. S pomočjo metode igranja vlog in tehnik kritičnega razmišljanja se bodo preizkusili kot projektni vodje, izvajalci, ocenjevalci, interpretatorji projektnega dela. Preizkusili bodo metode in tehnike za analizo stanja, problemsko analizo, analizo ciljev in rezultatov, metodo Smart in druge veščine, potrebne za uspešno projektno delo.

Študentke_je bodo:
- pridobili znanje na področju projektnega dela (načrtovanje projekta, timsko delo, koordinacija) in vrste projektov;
- spoznali vlogo kulturnega zgodovinarja pri načrtovanju, izvajanju projekta in evalvaciji učinkov v skupnosti;
- spoznali metode za raziskovanje in pisanje različnih faz projekta (analiza deležnikov, problemov, ciljev, rezultatov, kazalnikov idr.);
- zasnovali svoj lastni ali skupinski projekt, ki ga bodo pred skupino predstavili in zagovarjali;
- igrali vloge ocenjevalcev in kritikov;
- spoznali oblike in načine diseminacije projektnih rezultatov;
- spoznali pristope in orodja za interpretacijo kulturnih praks in produktov za razvoj skupnosti;
- spoznali pomen kulturnih pravic in etiko uporabe kulture za razvoj.

• SEKULA KRSTIČ, Darja. 2021. Dobra prijava skozi oči ocenjevalcev Ljubljana: ZAVOD NEFIKS. E-gradivo
• SEKULA KRSTIČ, Darja. 2006. Kako napisati dober projekt. Ljubljana : CNVOS - Zavod Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij. E-gradivo
• DIVJAK, Tina; Vodlan Veronika. 2017. Kaj da, kaj ne, kako in kdaj? : praktični primeri najpogostejših napak pri vodenju projektov . Ljubljana : Center za informiranje. E-gradivo
• FAKIN BAJEC, Jasna; POGAČAR, Martin; ŠTRAUS, Matevž, LEMUT BAJEC Melita: 2021 Dediščina v akciji: Poti in načini vključevanja mladih v ohranjanje in interpretacijo dediščine. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. E-gradivo
• FAKIN BAJEC, Jasna (2020). Vključevanje skupnosti v razvoj in upravljanje kulturne dediščine v aplikativnih evropskih projektih. Glasnik Slovenskega etnološkega društva, letnik 60, številka 1, str. 90-100. E-gradivo

Pisni ali ustni izpit (60 %) Seminarska naloga/projekt (40 %)

Prof. dr. Katja Mihurko Poniž je avtorica šestih znanstvenih monografij (Drzno drugačna: Zofka Kveder in podobe ženskosti; Labirinti ljubezni v slovenski književnosti od romantike do II. svetovne vojne; Evine hčere: konstruiranje ženskosti v slovenskem javnem diskurzu 1848–1902; Zapisano z njenim peresom: prelomi zgodnjih slovenskih književnic s paradigmo nacionalne literature; Literarna ustvarjalka v očeh drugega: študije o recepciji, literarnih stikih in biografskem diskurzu). Od lastnega glasu do lastne sobe: literarne ustvarjalke v svetovni književnosti, in urednica Zbranega dela Zofke Kveder (doslej je izšlo pet zvezkov). Dejavna je v mednarodnih znanstvenih projektih, je vodja CEEPUS mreže Women Writers in History. Njena raziskovalna področja so: študije spolov, zgodovina slovenskega ženskega gibanja, feministična literarna veda, digitalna humanistika, slovenska dramatika in kulturni stiki.

MIHURKO PONIŽ, Katja, PARENTE-ČAPKOVÁ, Viola. The new women from the margins. Interlitteraria, ISSN 1406-0701, 2015, vol. 20, no. 2, str. 184–198, doi: 10.12697/IL.2015.20.2.15.
MIHURKO PONIŽ, Katja. Gendering the capital: Zofka Kveder's rhetorical construction of women's position in the urban topography. Neohelicon : acta Comparationis litterarum universarum, ISSN 0324-4652, 2014, vol. 41, no. 1, str. 63–76, doi: 10.1007/s11059-013-0221-x.

MIHURKO PONIŽ, Katja. Ambiguous views on femininity in the writings of two "New Women" in the fin de siècle: Zofka Kveder's inspirational encounters with Laura Marholm's modern women. V: MIHURKO PONIŽ, Katja (ur.). Reception of foreign women writers in the Slovenian literary system of the long 19th century. Nova Gorica: University of Nova Gorica Press. 2017, str. 37–71. http://www.ung.si/media/storage/cms/attachments/2017/04/03/14/57/48/HERA.pdf.

Mihurko Poniž, Katja. Od Lastnega Glasu Do Lastne Sobe: Literarne Ustvarjalke Od Začetkov Do Modernizma. Ljubljana: Beletrina, 2021.

Dr. Jasna Fakin Bajec je etnologinja, kulturna antropologinja in zgodovinarka. Leta 2010 je doktorirala s temo procesi ustvarjanja kulturne dediščine med tradicijo in izzivi sodobne družbe na Krasu (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta). Od leta 2004 je zaposlena na ZRC SAZU, Inštitutu za kulturne in spominske študije. Od leta 2021 je vodja Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici.

Pri svojih raziskavah namenja posebno pozornost kulturnim praksam (po)ustavarjanja kulturne dediščine za namene socialnega, kulturnega, okoljskega in gospodarskega razvoja lokalnih skupnosti. Na podlagi sodelovanja z društvi, zavodi, osnovnimi in srednjimi šolami ter občinami razvija participativne pristope, metode in tehnike za vzpostavljanje celostnega vrednotenja, varovanja, upravljanja in interpretacije kulturne dediščine. Posebej jo zanima načini opolnomočenja in vključevanja civilne družbe, zlasti marginalnih skupin in mladih v dediščinske prakse, da bodo v njih prepoznali priložnost za kritičen razmislek o tem, kdo sem, komu pripadam in kako naprej. Poglablja se tudi v pomen spomina, čustev in afektivnih reakcij med nosilci kulturnih praks pri mobiliziranju dediščine za tržne namene in posledično kršenju kulturnih pravic. Bila je vključena v več aplikativnih evropskih projektov (npr. Interreg projektov), kjer je imela priložnost spoznati in reflektirati načine ustvarjanja dediščine med ljubiteljstvom in vplivi evropskih, finančnih politik in strategij.

Rezultate raziskav s področja dediščinskih in kulturnih študij je objavila v več znanstvenih in strokovnih člankih, zbornikih in knjigi Procesi ustvarjanja kulturne dediščine (2011).

Bibliografija/Bibliography:
FAKIN BAJEC, Jasna. Procesi ustvarjanja kulturne dediščine: na razpotju med neoliberalizmom in prostovoljstvom v okviru dediščinskih društev. Etnolog : glasnik Slovenskega etnografskega muzeja. [Nova vrsta]. [Tiskana izd.]. 2020, letn. 30 = 81, str. 69-88. https://www.etno- muzej.si/files/etnolog/pdf/0354-0316_30_fakin_procesi.pdf.
FAKIN BAJEC, Jasna. The interpretation and utilization of cultural heritage and its values by young people in Slovenia : is heritage really boring and uninteresting?. Etnološka tribina : godišnjak Hrvatskog etnološkog društva. 2019, vol. 49, [no.] 42, str. 173-193. ISSN 0351-1944. https://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=335470 DOI: 10.15378/1848- 9540.2019.42.07
FAKIN BAJEC, Jasna (avtor, fotograf). An integrated approach to the revitalization, safeguarding and management of cultural heritage: how to establish a durable and active local group of stakeholders. Annales : anali za istrske in mediteranske študije. Series historia et sociologia. [Tiskana izd.]. 2020, letn. 30, št. 2, str. 285-300, https://zdjp.si/wp- content/uploads/2020/09/ASHS_30-2020-2_FAKIN.pdf.
FAKIN BAJEC, Jasna (avtor, fotograf). Vključevanje skupnosti v razvoj in upravljanje kulturne dediščine v aplikativnih evropskih projektih. Glasnik Slovenskega etnološkega društva. [Tiskana izd.]. 2020, 60, št. 1, str. 90-100, ilustr. ISSN 0351-2908. https://www.sed-drustvo.si/domains/sed- drustvo.si/modules/Domino/Files/glasnik-60-1-2020-manjaa-resolucija-1.pdf.
FAKIN BAJEC, Jasna. Cultural heritage and the role of voluntary associations in the process of achieving sustainable development in rural communities. Studia ethnologica Croatica. 2016, vol. 28, str. 21-45,. http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=253563.
FAKIN BAJEC, Jasna. Procesi ustvarjanja kulturne dediščine : Kraševci med tradicijo in izzivi sodobne družbe. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011. 327 str., ilustr. Ethnologica - Dissertationes, 2.