Slovenska literatura in cenzura

CILJI
 Študentom predstaviti teoretske koncepte, povezane s cenzuro v strogem smislu (tj. cenzuro, kot jo udejanja država/oblast s svojim represivnim aparatom, npr. predcenzura, pocenzura, medcenzura), pa tudi s cenzuro v širšem smislu (v smislu »nove cenzurne teorije«);
 Študentje bodo spoznali in poglobljeno razumeli temeljna zgodovinska obdobja trkov med slovenskim slovstvom in različnimi cenzorskimi praksami – od indeksiranja prepovedanih knjig in uničevanja protestantskih del prek klasične državne predcenzure od terezijanske dobe do sredine 19. stoletja, obdobja represivne pocenzure v drugi polovici 19. stoletja do totalitarne cenzure 20. stoletja in dramatičnih sprememb na prelomu novega tisočletja.

KOMPETENCE:
 Študentke in študentje bodo sposobni razlikovati med različnimi modalitetami cenzure, prepoznavati značilne tipe cenzurnih praks ter osvojili temeljno zgodovinsko vednost o spreminjajočih se razmerjih med literaturo in cenzuro;
 Študentke in študentje bodo krepili sposobnost kritičnega branja in interpretacije literarnih besedil s posebnim oziroma na potencialno problematična mesta v obravnavanih besedilih;
 Z izvajanjem konstruktivnih razprav bodo študentke in študentje krepili veščine kritičnega razmišljanja in se razvijali kot kritični intelektualci ter krepili zmožnost argumentiranja in kritičnega diskurza.

Za izbirni predmet Slovenska literatura in cenzura ni pogojev za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti.

Predmet študentke in študente seznani s temeljnimi teoretskimi koncepti in analitičnimi orodji, potrebnimi za preučevanje cenzure. Predstavi različne možnosti tipologiziranja cenzorskih praks, osrednja vsebinska področja cenzure in okvirni historiat cenzurnih praks od antike do sodobnosti.
Osrednji del učnega načrta zajema historično analizo na primeru slovenskega slovstva skozi pregled srečevanj slovenskih literatov z različnimi oblikami cenzure. Središčna poglavja so sledeča:
 razmah cenzure v zgodnjem novem veku ob izumu tiska in poglabljanju verskega spora med katolicizmom in protestantizmom (rimski Index librorum prohibitorum, slovenski protestanti, zlasti Trubar);
 postopen prehod cenzure iz cerkvene domene v državno (v terezijanski dobi);
 klasični predcenzurni režim od Jožefa II. do marčne revolucije (1848): doba Metternicha in Sedlnitzkega (ključni obravnavani slovenski avtorji: Linhart, Prešeren, Drabosnjak, Krempl, Žemlja);
 pocenzura in razmah slovenskih časopisov po letu 1848 (Bleiweis, Vilhar, Levstik, Einspieler, Alešovec);
 slovenska literatura in cesarska cenzura v zadnjih desetletjih obstoja monarhije (ključni obravnavani slovenski avtorji: Jurčič, Trdina, Tavčar, Kveder, Cankar, Podlimbarski);
 cenzura v kraljevi Jugoslaviji;
 druga svetovna vojna in literarna cenzura v obdobju socializma (od Balantiča do Jančarja);
 samostojna Slovenija in preobrazbe cenzurnih praks (primeri Pikalo, Smolnikar).

Temeljna literatura in viri:

Bachleitner, Norbert. From Paternalism to Authoritarianism: Censorship in the Habsburg Monarchy (1751–1848). Slavica TerGestina 26/1 (2021). 54–88.
Darnton, Robert. Censors at Work: How States Shaped Literature. London: The British Library, 2014.
Dović, Marijan, ur. Literatura in cenzura: kdo se boji resnice literature? Primerjalna književnost 31, pos. št., 2008.
Dović, Marijan, ur. Slovenci in cesarska cenzura od Jožefa II. do prve svetovne vojne. Ljubljana: ZRC SAZU, NUK, 2023.
Dović, Marijan, ur. Slovenski literati in cesarska cenzura v dolgem 19. stoletju. Ljubljana: ZRC SAZU, 2023.
Green, Jonathon, Nicolas J. Karolides. Encyclopedia of Censorship. New York: Facts on File, 2005.
Režek, Mateja, ur. Zgodovina cenzure na Slovenskem od 19. stoletja do danes. Ljubljana: Nova revija (Razprave, 2), 2010.
Vidmar, Luka in Sonja Svoljšak. In vendar so jih brali: Prepovedane knjige v zgodnjem novem veku iz zbirke NUK. Ljubljana: ZRC SAZU in NUK, 2018.
Vidmar, Luka, ur. Cenzura na Slovenskem od protireformacije do predmarčne dobe. Ljubljana: Založba ZRC, 2020.

Študentka/študent
 spozna in razume temeljne teoretske koncepte povezane s cenzuro;
 pridobi temeljno zgodovinsko orientacijo o prevladujočih cenzurnih praksah v posameznih obdobjih;
 pozna temelje trke najvidnejših slovenskih literarnih avtorjev s cenzuro (od Trubarja, Linharta, Prešerna, Levstika in Cankarja do Brede Smolnikar);
 razvije sposobnost samostojnega preučevanja in kritičnega komentiranja posameznih cenzurnih primerov
 razvija veščine argumentacije in uporabe znanja v novih situacijah;
 razvija poglobljene tekstno-analitične sposobnosti;
 razvija sposobnost apliciranja pridobljenih konceptov na analizo različnih zgodovinskih situacij in še zlasti aktualnih razmer.

Seminar (100%)

Marijan Dović je višji znanstveni sodelavec in izredni profesor na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, predava pa tudi na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici. Objavil je monografije Sistemske in empirične obravnave literature (2004), Slovenski pisatelj (2007), Mož z bombami (2009), Prešeren po Prešernu (2017) in National Poets, Cultural Saints: Canonization and Commemorative Cults of Writers in Europe (z J. K. Helgasonom, 2017). Uredil je vrsto domačih in mednarodnih znanstvenih publikacij (o posameznih avtorjih, literaturi in cenzuri, založništvu, zgodovini knjige, prostorskem obratu v literarnih vedah ter literaturi in glasbi). Njegove osrednje objave obravnavajo literaturo romantike, evropski kulturni nacionalizem, nacionalne pesnike in kulturne svetnike, avantgardna gibanja prve polovice 20. stoletja, literarni kanon, sistemsko teorijo in teorijo avtorstva. Je glavni urednik znanstvene revije Primerjalna književnost (2016–) in član uredniškega sveta zbirke Studia litteraria (2018–). Kot sourednik knjige Great Immortality: Studies on European Cultural Sainthood (z J. K. Helgasonom, 2019) je leta 2021 dobil evropsko komparativistično nagrado ESCL Excellence Award for Collaborative Research.

Slovenski literati in cesarska cenzura v dolgem 19. stoletju. [Slovenian Writers and Imperial Censorship in the Long Nineteenth Century]. Ur. / ed. Marijan Dović. Ljubljana: ZRC SAZU, 2023.
Great Immortality: Studies on European Cultural Sainthood (co-edited with J. K. Helgason). Leiden: Brill, 2019.
National Poets, Cultural Saints: Canonization and Commemorative Cults of Writers in Europe (with J. K. Helgason). Leiden: Brill, 2017.
Prešeren po Prešernu: kanonizacija nacionalnega pesnika in kulturnega svetnika [Prešeren after Prešeren: The Canonization of the National Poet and Cultural Saint]. Ljubljana: LUD Literatura, 2017.
Mož z bombami: Anton Podbevšek in slovenska zgodovinska avantgarda [The Man with the Bombs: Anton Podbevšek and the Slovenian Historical Avant-Garde]. Novo mesto: Goga, 2009.
Slovenski pisatelj: razvoj vloge literarnega proizvajalca v slovenskem literarnem sistemu [The Slovenian Writer: The Development of the Role of the Literary Producer in the Slovenian Literary System]. Ljubljana: ZRC SAZU, 2007.
Sistemske in empirične obravnave literature [Systemic and Empirical Approaches to Literature]. Ljubljana: ZRC SAZU, 2004.
“National Poets and Romantic (Be)Longing: An Introduction.” Arcadia: Zeitschrift fur vergleichende Literaturwissenschaft 52.1 (2017), 1–9.
“From Autarky to ‘Barbarian’ Cosmopolitanism: The Early Avant-Garde Movements in Slovenia and Croatia.” In: Goldwyn, Adam J. (ed.), Silverman, Renée M. (ed.). Mediterranean Modernism: Intercultural Exchange and Aesthetic Development. New York: Palgrave Macmillan, 2016. 233–250.
“France Prešeren: A Conquest of the Slovene Parnassus.” In: Cornis-Pope, Marcel (ed.), Neubauer, John (ed.). History of the Literary Cultures of East-Central Europe: Junctures and Disjunctures in the 19th and 20th Centuries. Amsterdam: J. Benjamins, 2010, vol. IV. 97–109.
“The Slovenian Interwar Literary Avant-Garde and Its Canonization.” In: Bru, Sascha (ed.). Europa! Europa?: The Avant-Garde, Modernism, and the Fate of a Continent. Berlin: Walter de Gruyter, 2009. 36–48.