Akustika

Osnovni cilj predmeta je študentom posredovati osnove akustike in akustične fonetike ter jih pripraviti na samostojno raziskovalno delo. Kompetence, ki naj bi jih študenti ob koncu predmeta imeli so torej sposobnost samostojne identifikacije raziskovalnega vprašanja,
sposobnost samostojne priprave eksperimenta, ki bi na vprašanje odgovoril ter samostojna izvedba eksperimenta.

Predmet je navezan na druge jezikoslovne predmete študija Jezik in literatura v digitalnem svetu. Za normalno sledenju predmetu pa se zahteva najmanj znanje, pridobljeno pri obveznih jezikoslovnih predmetih prvega in drugega letnika študija.

Predmet se osredotoča na fizikalne lastnosti glasov. Študentje bodo spoznavali osnovne pojme akustike, fizikalne osnove zvočnega valovanja, ter druge relevantne lastnosti zvoka, ki so pomembne pri preučevanju naravnega človeškega jezika. Drugače od tipičnih humanističnih predmetov je pri akustiki poleg teoretične osnove pomembno tudi eksperimentalno delo, pri katerem pa je pomembna tako priprava na eksperiment kot samo eksperimentalno delo. Ravno pri pripravi eksperimentalnega dela je pomembno predznanje, ki naj bi ga študentje pridobili v okviru obveznih jezikoslovnih predmetov, saj je brez poznavanja jezikoslovja nemogoče določiti smiselne smeri raziskovanja.

Temeljna literatura in viri:

• S.W. Rienstra & A. Hirschberg. 2013. An Introduction to Acoustics. Eindhoven University of Technology
• Randall, Robert H. 2005. An Introduction to Acoustics. Dover Publications.
• Johnson, Keith. 2003. Acoustic and Auditory Phonetics (Illustrated). 2nd edition by Blackwell Publishing.
• Alton Everest, F. in Ken Pohlmann. 2009. Master Handbook of Acoustics. McGraw‐Hill/TAB Electronics.
• Ladefoged, Peter. 1996. Elements of Acoustic Phonetics (2nd ed.). The University of Chicago Press.
• Stevens, Kenneth. 2000. Acoustic Phonetics (Current Studies in Linguistics). The MIT Press.
• Ladefoged, P. (2003). Phonetic data analysis. An introduction to fieldwork and instrumental techniques. Oxford: Blackwell.

Poleg znanja in kompetenc, ki naj bi jih študenti osvojili, med študijske rezultate lahko štejemo tudi samostojne raziskovalne izdelke, ki naj bi jih študenti pripravili v okviru seminarja in vaj. Tu je mišljena zasnova eksperimenta ter sam eksperiment, ki naj bi se izvajal pod mentorstvom nosilca in asistenta.

30% kolokvij / 30% seminarska naloga / 40% pisni izpit

Doc. dr. Peter Jurgec je predavatelj fonetike in fonologije na Univerzi v Torontu. Njegova raziskovalna področja so teoretična fonologija, eksperimentalna fonetika, eksperimentalno preiskovanje značilnosti slovenskih glasov.