2 - Videofilm III

Cilji so študente seznaniti s principi in načini pripravljanja posameznega projekta v fazi video in filmske predprodukcije, z zaporedjem posameznih postopkov in načeli snovanja produkcije izdelka kot celote. Delo na samostojnem ali skupinskem projektu je podkrepljeno s teorijo, ki jih pripravlja na sledeč korak naprej, in s takojšnjo refleksijo oziroma analizo njihovega dela, ki jim tako omogoča optimalno in poglobljeno napredovanje.
Študente seznaniti z izhodišči, kako idejo, ki se v končni obliki realizira kot izdelek, video produkt, umestiti v posamezno zvrst izražanja, da doseže optimalni učinek pri avdienci in percepciji, bodisi da je to umetniško ali reproduktivno polje izražanja.

Splošne kompetence, ki jih študentje pridobijo z delom znotraj modula: * avtonomnost v strokovnem delu, * razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, * etična refleksija in zavezanost profesionalni etiki, * kooperativnost, delo v skupini

Študenta postaviti v središče produkcijskega procesa lastnega projekta, kjer mora uporabiti vse do tedaj pridobljeno znenje in izkušnje za vodenje interdisciplinarne delovne skupine (op.: ne glede na to, koliko sodelavcev potrebuje v svojem delovnem procesu, izdelava praktičnega diplomskega projekta gotovo zahteva sodelovanje z več osebami, pa četudi gre le za organizacijo postavitve razstave – pogosto pa tudi ekipe za snemanje ipd.)

Cilj predmeta je tudi, da se študent vzpostavi kot samostojna ustvarjalna osebnost, sposobna postaviti lastne cilje, poiskati pot in rešitve, razviti lastno idejo in izdelati lasten kompleksen ustvarjalni projekt.

Pogoj za vključitev v delo je osvojeno znanje iz 1. in 2. letnika predmeta videofilm ter aktivna udeležba študenta v vseh fazah in na vseh ravneh študijskega dela, kar poleg aktivne prisotnosti na predavanjih in sodelovanja pri vajah predvideva: individualno snovanje in razvijanje idej – samostojno in v aktivni dvosmerni komunikaciji mentor – študent (izmenjava mnenj poteka osebno in preko spletnega sistema) in kontinuirano samostojno (raziskovalno, kreativno in izvedbeno) delo skozi vse leto.

1. letnik:
   V tretjem letniku gre za študentovo izbiro ožjega področja delovanja in v duhu le-tega z mentorjem določita okvir diplomske naloge, ki je lahko poetična, žanrska, raziskovalna ali eksperimentalna.

Druge razsežnosti videa kot izraznega medija študent spoznava in razvija v kombinaciji z drugimi moduli in preko izbirnih vsebin. V zadnjem letniku se lahko študent, če svoje interese vidi bolj v polju sodobnih vizualnih in ne filmskih umetnosti, odloči, da bo diplomsko delo razvil pod okriljem ali v kombinaciji z nosilnim delom modula Sodobne umetniške prakse (mSUP-D).

Delo v modulu (4 ECTS): * raziskovanje konkretnih nalog, ki izhajajo iz zastavljenega projekta(po potrebi mentor predpiše tudi posebne vaje, seminarske naloge, mini projekte)

Diplomsko delo (16 ECTS): * Praktični del diplomske naloge: samostojni* ustvarjalni projekt (kratki igrani, dokumentarni, eksperimentalni film) * Teoritični del diplomske naloge: sestavlja ga raziskava ozadja (bodisi teoretskega, zgodovinskega ali tehnično specifičnega) teme, povezane s praktičnim delom naloge; praktični projekt je prav tako obdelan v teoretski nalogi - zavzema večji ali manjši del naloge, odvisno, kako je le ta zastavljena.

• Zagovor diplomskega dela pred komisijo.

*Včasih je smiselno, da gre za skupinski projekt. V tem primeru mora biti vloga (z vsem, kar spada zraven) posameznega avtorja zelo natančno določena in ocenjena.

• sposobnost za načrtovanje in izvedbo večplastnega filmskega ali video izdelka,
• sposobnost prepoznavanja ter kritičnega vrednotenja filmskih ali tv produktov v sočasni produkciji redne distribucije,
• artikulacija kritične misli na in o področju svojega delovanja

• Michael Rabiger & Hurbis-Cherrier: Directing, film techniques and aesthetics - (New York (NY) ; London [i. e.] Abingdon (Oxon) : Focal Press, 2020) Katalog
• Danijel Arijon - Grammar of the film language (Los Angeles : Silman-James Press, 1991) Katalog E-gradivo
• Directing Actors - Judith Weston (Studio City, CA : Michael Wiese Productions, cop. 1996) E-gradivo

Priporočena literatura:

• Kako obleči Akt - Yvette Biro (Karantanija: Zavod za odprto družbo v Sloveniji, 1998) Katalog
• Mckee, Robert: Zgodba: substanca, struktura, stil in načela scenarističnega pisanja, UMCO d.d. 2008. Katalog

Vaje in skupinsko delo 20%, Kompleksna ustvarjalna naloga 40-50%, Teoretska naloga 20-30%, Zagovor diplomskega dela 10%. Razmerje je lahko tudi drugačno, če je naloga opredeljena kot bolj poudarjeno teoretska ali obratno. Predlog po dogovoru s študentom poda mentor, potrdi študijska komisija. Zagovor dipl. dela lahko odločilno pretehta oceno navzgor ali navzdol.

pridr. prof. MARTIN TURK je diplomiral na AGRFT Univerze v Ljubljani, smer filmska in televizijska režija. Kot režiser in scenarist je posnel tri celovečerne igrane filme (Nahrani me z besedami, Dober dan za delo, Ne pozabi dihati), en igrano-dokumentarni celovečerni film (Doberdob – Roman upornika) in številne kratke filme. Njegovi filmi so bili predvajani na mnogih mednarodnih festivalih in za svoja dela je prejel več domačih in mednarodnih nagrad.