Janoš Morenčič, Informatik (Plastik SI, d. o. o.)

Janoš, zakaj si se odločil za študij gospodarskega inženiringa na Poslovno-tehniški fakulteti? Če bi se odločal danes, z vsemi izkušnjami, ki jih imaš, ali bi se odločil enako?

Izbira študijske smeri je v življenju pomembna odločitev, zato sem mnenja, da so povratne informacije diplomantov zelo pomembne in dobrodošle. Po zaključku srednje računalniške šole sem se najprej vpisal na Fakulteto za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. V drugem letniku sem se od tega poslovil, ker sem ugotovil, da to ni tisto, kar sem si predstavljal. Nato sem se čez nekaj let vpisal na študij gospodarskega inženiringa (ob delu). Ta program mi je kot celota najbolj ustrezal, zato sem kasneje nadaljeval še študij na II. stopnji.
Prepričali sta me dve ključni področji:
a) skladnost vsebine študijskega programa z mojimi potrebami (ekonomika, vodenje, informatika, modeli, projekti, spoznavanje novih pristopov, drugačno razmišljanje)
b) Specifičnost te fakultete:

• uporabnost (program nudi funkcionalna znanja in veščine, s katerimi se lahko takoj prestavimo v realno okolje),
• sodoben program in osredotočenost na aktualna in ne zastarela področja,
• strokovnost in izkušnje profesorjev (mnogi profesorji imajo poleg pedagoškega znanja še mnogo izkušenj iz realnega delovnega okolja in reševanja problemov),
• večja dostopnost profesorjev za pomoč oz. nasvete,
• manjše število študentov prinaša še druge prednosti (zaznati je pridih individualne obravnave),
• spodbuja timsko in projektno usmerjeno delo,
• spodbuja drugačne koncepte razmišljanja.

V katerem podjetju delaš in kakšno je tvoje delovno mesto? Kaj so tvoje najpomembnejše naloge? Je tvoje delo bolj rutina in se ponavlja iz dneva v dan ali je pestro?

Zadnje dve leti in pol sem zaposlen kot informatik v družbi Plastik SI, d. o. o. Moje področje dela obsega predvsem skrbništvo IKT sistemov, ter šifranta pol-/izdelkov in drugih elementov. V ta nabor sodi še podpora končnim uporabnikom, nabavni postopki, razvojni projekti, pripravi in vzdrževanje dokumentacije ter drugo. Pred to zaposlitvijo sem bil 18 let zaposlen v NKBM, d. d., kot skrbnik sistemov, še pred tem pa kot serviser računalniške opreme. Moje delo je bilo vedno izredno dinamično in obsežno.

S kom pri opravljanju svojega dela največ sodeluješ in kaj so pri tem največji izzivi? Kako te je fakulteta pripravila na to? Kaj ti je sicer bilo pri študiju najbolj všeč?

Moje delo se prepleta tako z internimi zaposlenimi (vse 3 PE), s skupino JUB, d. o. o. in zunanjimi izvajalci. V moji profesionalni karieri mi zelo koristijo znanja, pridobljena na študijskem programu Gospodarski inženiring, predvsem s področij informacijskih sistemov, ekonomije, prava, projektov in metod odločanja.
Naj naštejem nekaj večjih projektov:

• sodelovanje na projektu vrednotenje IKT v bančništvu. Na tem področju smo pripravili katalog storitev, opredelili metodologije delitve stroškov in kalkulacije,
• monetizacija IKT (osnovna ideja vodstva banke je bila izdelati celovito primerjalno analizo med zagotavljanjem lastnih IKT storitev (obstoječe stanje) z outsourcing konceptom celotne IKT ali njihovih posameznih delov. Potrebno je bilo preveriti ekonomsko področje (kalkulacija), režim zagotavljanja neprekinjenega delovanja, varnostni vidik, SLA, pravni vidik),
• celovita analiza prehoda IKT sistemov večine bank v Sloveniji, na centralni »super center«.

V okviru študija ste imeli tudi pestro izbiro izbirnih predmetov. Katere predmete si izbral ti? Si se z vsebino teh predmetov srečal tudi kasneje pri svojem delu?

Pri izbirnih teh predmetov gre za individualno presojo. Vsekakor priporočam izbiro, ki bo kasneje koristna, pa čeprav lahko zahteva več napora kot druge. Sam sem izbral predmet Metode in sistemi za podporo odločanja, predvsem zaradi velike uporabnosti v realnem življenju.

Komu bi priporočal ta študij in poklic?

Poklic gospodarskega inženirja / magistra priporočam predvsem tistim, ki bi radi posegli po vodstvenih ali temu podobnih profilih znotraj gospodarskih družb. Tako s študijem pridobijo potrebna interdisciplinarna znanja (ekonomija, tehnologija, procesi, vodenje). Manj priporočam za ozko specializirana področja (zahteva po specialističnih znanjih). Potrebno je poudariti, da med omenjenim študijem pridobljena znanja z različnih področij omogočajo razumevanje teh področji in s tem usklajevanje različnih vidikov (razumevanje različnih pogledov, ki jih imajo posamezne interne službe: razvoj, prodaja …). To lahko bistveno pripomore k skupni win-win rešitvi.