Jana Gregorič, Skrbnica ključnih kupcev (Incom, d. o. o.)
Jana Gregorič - magistrica gospodarska inženirka, Poslovno-tehniška fakulteta
Jana, zakaj si se odločila za študij gospodarskega inženiringa na Poslovno-tehniški fakulteti? Če bi se odločala danes, z vsemi izkušnjami, ki jih imaš, ali bi se odločila enako?
Za študij gospodarskega inženiringa sem se odločila, ker sem se hotela razlikovati od vseh mojih vrstnikov, ki so šli študirati ekonomijo. Želela sem izstopati in biti nekaj več kot samo ekonomist in imeti samo znanja iz ekonomije. Študij gospodarskega inženiringa mi je dal širino, katero še danes s pridom uporabljam pri reševanju vsakdanjih problemov.
Pomembna mi je bila tudi obvezna praksa v podjetju, katera mi je tudi omogočila mojo prvo zaposlitev.
Če bi se danes odločala, bi se ponovno vpisala na študij gospodarskega inženiringa. Izkoristila pa bi tudi izmenjavo in opravljanje diplome v tujini, danes mi je namreč žal, da takrat nisem izkoristila te priložnosti.
V katerem podjetju delaš in kakšno je tvoje delovno mesto? Kaj so tvoje najpomembnejše naloge? Je tvoje delo bolj rutina in se ponavlja iz dneva v dan ali je pestro?
Delam v podjetju Incom, d. o. o., Leone v Ajdovščini – največji proizvajalec sladoleda v Sloveniji. Naziv mojega delovnega mesta je »skrbnik ključnih kupcev«. Moje delovno mesto je daleč od rutinskega dela. Vsak dan je poseben in drugačen. Kot skrbnica ključnih kupcev sem odgovorna za francoski, nemški, italijanski in španski trg. Moja naloga je skupaj s kupcem in našim razvojem razviti sladoled, ki se bo množično prodajal na trgu, kjer ga bomo lansirali. Moje delo zajema tudi veliko službenih potovanj in obiskovanja sejmov, ter raziskovanje trga.
S kom (v podjetju in izven njega) pri opravljanju svojega dela največ sodeluješ in kaj so pri tem največji izzivi? Kako te je fakulteta pripravila na to? Kaj ti je sicer bilo pri študiju najbolj všeč?
Pri mojem delu sodelujem skoraj z vsemi oddelki v podjetju. Od razvoja, tehnologov v proizvodnji, logistike, pa vse do nabavne službe, financ, ter zunaj našega podjetja s kupci – različnimi trgovskimi verigami. Fakulteta me je pripravila tako, da mi je dala širok nabor znanj, katera sem v času študija pridobila.
V katerem podjetju in na katerem področju si opravljala praktično usposabljanje? Kaj je bilo po tvojem mnenju najbolj koristno, kar ti je ta pomemben del študija dal?
Moje praktično usposabljanje sem opravila v podjetju Sweet Randi, d. o. o., ukvarjajo se z uvozom tujih blagovnih znamk sladkega programa, katere nato prodajajo v slovenskih trgovinah. Koristno mi je bilo to, da sem se z naučeno teorijo srečala v praksi.
V okviru študija ste imeli tudi pestro izbiro izbirnih predmetov. Katere predmete si izbrala ti? Si se z vsebino teh predmetov srečala tudi kasneje pri svojem delu?
Če se prav spomnim, sem izbrala Angleški jezik, Sociologija organizacije in poslovno komuniciranje ter Industrijsko oblikovanje. Predmeti so zelo praktično naravnani in pridejo še kako prav pri vsakdanjem delu. Predavatelji so bili večinoma osebe, ki so imele izkušnje iz podjetništva in niso bili predavatelji, ki v življenju ne bi prestopili praga podjetja in bili celo življenje le na univerzah.
Komu bi priporočala ta študij in poklic?
Priporočila bi ga vsem tistim, ki želijo biti drugačni od »tradicionalnih ekonomistov«. Če hočejo pridobiti dodatna znanja in imeti širok pogled na svet. Da ne gledajo vse skozi številke, ampak da znajo te številke tudi interpretirati in iskati tehnološko – nabavne rešitve, kako te številke izboljšati.
Če smo se pred leti vpisovali na študijske programe, ki so bili pač »cool«, se je danes potrebno vpisati na šolanje, ki, ne samo da nas veseli, ampak nam bo kasneje prineslo tudi zaposlitev.
Dober nasvet bodočim študentom, ko zaključite prvostopenjski študij, si poiščite prvo zaposlitev. Magisterij sem sama opravljala ob delu in sem bistveno več odnesla, ker sem teorijo povezovala s prakso.