Karlo Kopjar - diplomant dodipl. programa Vinogradništvo in vinarstvo

Karlo, kaj te je navdušilo za študij na Fakulteti za vinogradništvo in vinarstvo?

Preprosto, vino. Pred študijem dejansko nisem vedel, v kako bogat svet se spuščam. Kar pa lahko rečem, je, da se mi je vinska kultura, ki sem jo takrat opazoval ob delu v kuhinji, zdela zelo zanimiva, pa čeprav sem jo takrat videl le površinsko.

Ta študij je bil zate nekaj novega, a si se nad njim kmalu zelo navdušil. Kaj je tisto, kar te je pri študiju vinogradništva in vinarstva na Fakulteti za vinogradništvo in vinarstvo tako pritegnilo?

Predvsem širok spekter in globina znanj. Čeprav bi nekdo pomislil, da je ta študij usmerjen le v naravoslovne vede, pokriva še toliko več tem družboslovnih ved. In prav ta raznovrstnost me je motivirala za nadaljevanje študija, dejansko se raziskovanje pri tem študiju nikoli ne konča.

Tvoja zgodba je zgodba vedoželjnega študenta, ki je v vsaki priložnosti prepoznal možnost naučiti se nekaj novega, pridobiti nova znanja in kompetence. Praktične izkušnje si na lastno pobudo začel pridobivati že preden si v okviru študija začel z obvezno prakso. Zakaj se ti je to zdelo tako pomembno?

Ko enkrat pridobiš praktično izkušnjo, začneš bolje razumevati tudi teorijo. Seveda je res, da teorijo razumeš tudi brez praktičnih izkušenj, ampak v vinogradništvu in vinarstvu so slednje bistvenega pomena, saj enostavno moraš izkusiti na lastno pest, kako nekaj narediti. Na to študijsko smer sem prišel brez realnih praktičnih izkušenj in reči moram, da ko začneš delati, potrebuješ nekaj časa, da povežeš z delom vse, kar si se naučil v teoriji.
Praktično izkušnjo lahko gledaš tudi kot orodje za delo v prihodnje, saj se s pomočjo izkušenj lahko hitreje spoprimeš z nastalo težavo pri delu. Ob tem pa bi tudi dodal, da je koristno izkusiti različne vinarne, saj ima vsaka izmed njih svoj pristop do dela, in to ti seveda spet da dodatne izkušnje za nadaljnje delo, prav tako te osebnostno gradi, saj se na ta način naučiš razumeti ljudi.

Povej nam še kaj o praktičnih izkušnjah, ki jih študenti pridobijo med opravljanjem praktičnih vsebin v okviru študija. Na tem študijskem programu so sestavni del predmetnika že od drugega letnika dalje.

Priporočal bi, da si študenti prakso poiščejo tam, kjer mislijo, da se bodo lahko učili, oziroma tam, kjer bo praksa odgovarjala njihovemu stilu. Lahko se zgodi, da je praktična izkušnja bolj pasivnega tipa, vendar toplo priporočam »hands-on« izkušnjo. Rad bi tudi poudaril, da lahko študentom, ki imajo doma vinsko klet, izkušnja opravljanja prakse pri drugem vinarju neizmerno koristi, saj ima vsak človek drugačen pristop do dela in študenti se tako naučijo marsičesa, kar lahko kasneje uporabijo pri svojem delu doma.

Rekel bi tudi, da študenti lahko uresničijo svojo željo pridobivanja izkušenj v tujini, če si to seveda želijo. Mnoge kleti v času trgatve namreč ponujajo pomožna delovna mesta z možnostjo nastanitve. Opravljati takšna dela je koristno, ker pridobiš izkušnje in pogled z neke druge perspektive. Je pa treba biti vztrajen, ker se veliko ljudi zanima za takšna delovna mesta, zato je potrebno napisati kar nekaj e-sporočil.

V okviru študija ste imeli tudi pestro izbiro izbirnih predmetov. Zakaj je ta širina izbire za študente koristna?

Ta širina je pomembna, saj vinogradništvo in vinarstvo obsegata ogromno smeri, ki so seveda del celotnega sistema in v katerih se študentje lahko najdejo. In bolje kot poznaš različna področja, več lahko pripomoreš k razvoju proizvodov ali projektov.

Tekom študija si izkoristil tudi vsako priložnost, ki se ti je ponudila. Tako si bil tudi član zmagovalne ekipe na natečaju »Lidlov mladi vinar«. Ali nam poveš kaj več o tej izkušnji, zakaj je za študente pomembno, da sodelujejo na tovrstnih tekmovanjih?

Taka tekmovanja nam lahko dajo izkušnje, ki jih v predavalnici ne moremo pridobiti. Motivirajo nas v poglobitev v različne teme in nam dajo priložnost, da se spoprimemo z izzivi, s katerimi se dotlej nismo. Med pripravami lahko odkrijemo, kaj nas bolj zanima, tako sem jaz, na primer, pri sebi odkril zanimanje za marketing vina. Prav tako nam tekmovanja dajo priložnost, da spoznamo vrstnike, ki imajo enaka zanimanja in s tem razširimo svoj krog poznanstev, kar je pri poslu izjemno pomembno.

Tekom študija si se udeležil tudi Erasmus+ izmenjave, ki pa je pri tebi potekala na čisto poseben način. Med izmenjavo si spoznal nove priložnosti, katere si izkoristil. Tvoja izmenjava se je zaključila tako, da si najprej diplomiral na Fakulteti za vinogradništvo in vinarstvo na Univerzi v Novi Gorici, v roku pol leta pa še na Univerzi v Nemčiji, kjer si bil na izmenjavi. Povej nam kaj več o tej izkušnji

Precej dolga zgodba. Kot sem že omenil, za marketing vina sem se začel zanimati, ko smo se z mojo ekipo pripravljali na tekmovanje. V drugem letniku pa mi je bila ponujena priložnost za študij v tujini prav v tej smeri. Med drugim sem se seveda zanimal za pridobivanje izkušenj v tujini. Ponujene teme so bile zanimive, moram pa priznati, da me je navdušilo nekaj povsem drugačnega in mogoče celo nepričakovanega. Ko sem prišel na izmenjavo, se mi je začel odpirati povsem nov svet, ki mi dotlej ni bil niti malo znan.

Ob tem moram omeniti, da ni pomembna le akademska izkušnja, ampak tudi kulturna. Pri takšnih izmenjavah prideš v stik z drugačnimi kulturami. V mojem primeru to ni bila le nemška kultura, pač pa kulture s celega sveta, saj so bili študenti od vsepovsod, od Kitajske do Čila. Tako začneš razumeti svet in spoznaš, kako ljudje delujejo ter kakšni sta vinska kultura in tudi splošna kultura v njihovih državah.

V akademskem smislu pa sem med izmenjavo spoznal svetovno poslovno plat vinarstva. Tako kot Slovenija, ima tudi vsaka druga država svoje lastno razumevanje vina. Pomembno je, da to razumemo, ko načrtujemo vstop na tuje trge. Pri tem moramo biti pozorni na ogromno stvari, od priprave same vsebine predstavitve nekega proizvoda, do obnašanja v kontaktu s poslovnim partnerjem. Neverjetno je, da na prvi pogled tako enostaven proizvod kot vino v ozadju skriva izjemno kompleksnost.

Zakaj je bil študij na Fakulteti za vinogradništvo in vinarstvo dobra iztočnica za tvojo nadaljnjo študijsko pot?

Kar sem odkril med nadaljnjim študijem je, da me je študij na Fakulteti za vinogradništvo in vinarstvo izjemno dobro opremil z znanjem iz vinogradništva in vinarstva. Tudi če na začetku študija nisem imel predznanja s teh področij in sem včasih vprašal za dodatno razlago, so si predavatelji vedno vzeli čas. Odlično je bilo tudi, da so bili nekateri predavatelji iz tujine. Take zadeve vedno razširijo obzorja in dajejo priložnost za izmenjavo izkušenj.

Čeprav sem se sčasoma usmeril v malenkost drugačno smer, mi pridobljeno znanje na Fakulteti za vinogradništvo in vinarstvo omogoča hitro razumevanje novih izkušenj. Tudi če gledam z vidika marketinga, mi daje odlično razumevanje proizvodnega procesa in s tem omogoča boljšo komunikacijo in prenos idej.

Trenutno v tujini končuješ magistrski študij iz inovacij v vinskem turizmu. Med magistrskim študijem si spoznal različne vinorodne dežele, najprej Katalonijo v Španiji, nato Bordeaux v Franciji, Porto na Portugalskem, trenutno pa končuješ magistrski študij in se nahajaš v Slavoniji na Hrvaškem. Zakaj je pomembno spoznati prakse v vinogradništvu in vinarstvu v tujih vinorodnih deželah?

Moja prva izkušnja v tujini mi je dala vedeti, kako veliko se lahko naučim iz drugih kultur. Vsaka država ima svojo zgodovino in s tem kulturo in posledično tudi način, kako se spoprijema z različnimi zadevami. Vinska kultura je izjemno bogata po celem svetu in v vsakem okolju ima drug razlog za potek razvoja in zdajšnje stanje.

Ko enkrat izstopiš iz Slovenije, se resnično zaveš, da v tujini obstaja še marsikaj drugega. Mi imamo svojo zgodovino, ki je oblikovala našo sedanjost, raziskovanje in pridobivanje izkušnj v drugih vinskih regijah pa ti daje še boljše razumevanje lastne kulture. Če želimo videti celotno sliko, je namreč včasih potrebno stopiti nekaj korakov nazaj.

Takšne izkušnje rušijo meje mogočega, dajo ti vedeti, da je vse mogoče in posledično pripomorejo h kreativnosti pri reševanju problemov. S takšnimi izkušnjami lahko spoznaš razvoj določenih okolij ter njihove uspešne in manj uspešne strategije. Takšno znanje lahko kasneje preneseš v drugo okolje in tako pripomoreš k njegovemu razvoju.

Drži pa, da moraš za tako izkušnjo najprej izstopiti iz cone udobja, pustiti za seboj dom, jezik, prijatelje in še kaj. Ampak ko enkrat to storiš, le napreduješ in tisti prvi težki korak ostane le v meglenem spominu. Vse, čemur si se odpovedal, še vedno obstaja in čaka nate.

Komu bi priporočil študij na Fakulteti za vinogradništvo in vinarstvo?

Seveda tistim, ki imajo radi vino in vinsko kulturo. Menim, da ni potrebno, da vas zanima le sama pridelava vina. Ta študij je primeren za širok spekter ljudi z odprtomiselnim pristopom. Primeren je za tiste, ki radi preživljajo čas v naravi, pa tudi za tiste, ki so bolj poslovne narave in se raje zadržujejo v mestih. Mislim, da je pomembno le to, da je oseba željna raziskovanja in spoznavanja novega.

Mogoče nam na začetku ni jasno, da izkušnjo zavedanja pravzaprav pridobivamo postopoma, saj je sama tema vina v svetu zelo široka tema. Razvoj razgledanega in raznovrstnega kadra bo seveda pripomogel k pospešenemu razvoju vinskega sektorja v Sloveniji, ki v zadnjih letih kaže izjemne potenciale in rezultate.

Karlo Kopjar, diplomant dodiplomskega študijskega programa Vinogradništvo in vinarstvo, Fakulteta za vinogradništvo in vinarstvo, Univerza v Novi Gorici