Zaključeni projekti 2011-2023
Slovenski literati in cesarska cenzura v dolgem 19. stoletju
Vodja projekta: izr. prof. dr. Marijan Dović
Vodilni partner: ZRC SAZU
Članica projektne skupine na UNG: prof. dr. Katja Mihurko Poniž
Triletni raziskovalni projekt ARRS J6-2583 (1. 9. 2020–30. 8. 2023) posega na področje, ki je bilo doslej slabo in nesistematično raziskano, saj je bila večina pozornosti namenjena odmevnim partikularnim primerom. Namesto parcialnih vpogledov raziskava – motivirana z izhodiščnima premisama o konstitutivnosti in prikritosti cenzurnih praks – predvideva sistematično preučevanje zaokroženega obdobja, ki vključuje analizo novih primarnih virov, podrobne študije primerov pa okvirja z novo konceptualizacijo moderne institucije cenzure. Korak naprej od dosedanjih raziskav, ki so z izrazom »cenzura« zaznamovale najrazličnejše prakse, napravi z enotnejšo opredelitvijo cenzure, ki nato omogoča analizo dejanskih relativno specifičnih področij njene pravne regulacije in implementacije. V književnosti tega obdobja so to področja 1) periodike, 2) knjižnega založništva in 3) gledališča.
Prostorski okvir raziskave predstavljajo slovenske dežele v habsburški monarhiji (zlasti Kranjska, a tudi Koroška in Štajerska), pri čemer je dogajanje ves čas vpeto v kontekst imperialne cenzure in v kontekst sosednjih literarnih kultur (nemškoavstrijske, češke, hrvaške, madžarske). Časovni okvir je »dolgo 19. stoletje«, torej obdobje 1789–1914, ki ga revolucionarno leto 1848 skoraj simetrično razmejuje na dve fazi: medtem ko v prvi prevladuje preventivna (pred)cenzura, drugo obvladuje zlasti retroaktivna (po)cenzura.
Projekt si obeta izkoristiti prednosti, ki jih prinaša panoramski pogled na t. i. dolgo obdobje (»longue durée«), ki bo prav zaradi obsežnosti spodbujal tudi teoretske in metodološke posege. Osredotoča se zlasti na cenzuro v ožjem smislu, tj. institucionalizirane oblike nadzora nad cirkulacijo besedil, katerih bistvena razsežnost je zmožnost sankcioniranja (udejanja jo represivni aparat države). Takšno strogo izhodišče pa omogoča tudi raziskave manj institucionaliziranih oblik, kot so samocenzura, posredne sankcije, tržne omejitve, diskrimancija spolnih in drugih manjšin ter druge oblike cenzure v širšem pomenu.
Projekt obsega splošne (sintetične) raziskave in niz skrbno izbranih študij primerov, ki zajemajo celoten časovni razpon, vsa področja književnega ustvarjanja in ključne problemske sklope. V središču zanimanja so implementacija cenzorskih praks, njihov vpliv na slovenske knjige, časopise in
Arheologija fotografije identitete
Vodja projekta: dr. Eszter Polonyi
Članica projektne skupine iz RCH: dr. Martina Caruso
COST Akcija Distant Reading for the European Literary History
Članici akcije na UNG: prof. dr. Katja Mihurko Poniž, dr. Ivana Zajc
Izziv te akcije je bil ustvariti živahno in raznoliko mrežo raziskovalcev in raziskovalk, ki so skupaj razvijali_e vire in metode, nujne za spremembo načina pisanja evropske literarne zgodovine. Utemeljena v paradigmi oddaljenega branja (t.j. uporaba računalniških metod za analizo večjih zbirk literarnih besedil), je akcija ustvarila skupen teoretski in praktični okvir, ki bo omogočil inovativne, sofisticirane, na podatkih temelječe, računalniške metode analize literarnih besedil v vsaj desetih evropskih jezikih. S tem ko je spodbujala vpogled v čezmejne in obsežne vzorce ter evolucije v evropskih literarnih tradicijah, je akcija omogočila kreacijo širše, bolj vključujoče in bolj utemeljene pripovedi o evropski zgodovini in kulturni identiteti. Da bi to uresničila, je akcija ustvarila večjezično zbirko evropskih literarnih besedil
(European Literary Text Collection, ELTeC), ki omogoča testiranje metod ter primerjavo rezultatov med nacionalnimi tradicijami.
Akcija je prispevala k razvoju in širjenju metod, kompetenc, podatkov, najboljših praks, standardov in orodij, ki so bistvena za raziskave oddaljenega branja.
Slovenska in evropska literarna dediščina – pravljice v slovenskem vzgojno-izobraževalnem sistemu od vrtca do srednje šole
Projekt se uvršča na interdisciplinarno področje didaktike književnosti, literarne vede, narodopisja in slovstvene folkloristike. Osrednji cilj projekta je analizirati stanje za ohranjanje nacionalne identitete, pregledati, ali je slovstveno izročilo ustrezno umeščeno v učna gradiva in učne načrte v vzgojno-izobraževalne programe od vrtca do srednje šole, torej analizirati učbenike in berila, kurikulum za vrtce in posodobljena učna načrta za pouk slovenščine v šolah (osnovnošolskega, 2008, gimnazijskega, 2011) z vidika evropskega ljudskega in literarnega izročila s posebnim poudarkom na slovenskih pravljicah. Projekt bo slovensko slovstveno izročilo reflektiral teoretično in didaktično v mednarodnem kontekstu ter podal relevantna znanstvena in pedagoško-didaktična izhodišča za korekcijo obstoječega zatečenega stanja (Blažić, 2013). Znanstveni rezultati projekta bodo aplikativni, pripravljeni za neposredno rabo v vzgojno-izobraževalnem sistemu po vsej vertikali.
EDUKA: Čezmejno upravljanje izobraževanja
V okviru Raziskovalnega centra za humanistiko in Fakultete za humanistiko, pod vodstvom izr. prof. dr. Ane Toroš, smo pripravili učna gradiva o manjšinski in čezmejni (obmejni) literaturi na programskem območju. Cilj projektnih aktivnosti je bil omogočiti učiteljem in profesorjem osnovnih in srednjih šol, da pridobijo znanja in kompetence za podajanje teh premalo obravnavanih vsebin. Učenci in dijaki s tem dobivajo možnost celovitega spoznavanja literature na območju stičišča Slovenije in Italije, ne glede na jezik, v katerem nastaja, in ne glede na državne meje.
HERA projekt: Travelling Texts 1790-1914: The Transnational Reception Of Women’s Writing At the Fringes of Europe
Sodelujoče države: Finska, Nizozemska, Norveška, Slovenija, Velika Britanija
Vodja projekta: dr. Henriette Partzsch, University of Glasgow, VB
Slovenska raziskovalna skupina: prof. dr. Katja Mihurko Poniž (vodja), izr. prof. dr. Aleš Vaupotič, asist. dr. Tanja Badalič, UNG
Obdobje trajanja: 1.9.2013 -31.8.2016, vrednost projekta 950 000 evrov.
Projekt se je osredinjal na najpomembnejše kanale kulturnih srečevanj v moderni Evropi, kroženje tiskanih besedil in njihovo prečkanje kulturnih, jezikovnih in nacionalnih meja v dolgem 19. stoletju (povečanje pismenosti, tehnološke inovacije ipd.). V projektu smo raziskovali udeležbo žensk v transnacionalnih izmenjavah literarnih besedil z zgodovinske in geografske perspektive, vlogo žensk kot avtoric, prevajalk, kulturnih posrednic… Iskali smo odgovor na vprašanje, kakšen vpliv so imele ženske v procesih literarnih izmenjav, v kakšnem smislu so jih spreminjale, preobražale. Z raziskavo dogajanja na robovih Evrope, smo raziskovali tudi vprašanje asimetrije med evropskimi centri in obrobji in kako so se v njih odvijala kulturna srečevanja, kako so potovale ideje, kako so se oblikovale mreže in imaginarne skupnosti. S tem, ko smo se osredinili na avtorice, tudi tiste, ki niso kanonizirane v nacionalnih literaturah, smo prispevali k diskusiji o kulturnem spominu in sodobnih pristopih v literarnih zgodovini. S tem smo razkrili pozabljene in skrite povezave, ki so temeljne za razumevanje evropske literarne zgodovine. Nove možnosti analiz so in še bodo omogočili kvantitatvni podatki o recepciji, ki smo jih in jih še bomo vpisovali v že obstojočo virtualno raziskovalno okolje (Virtual Research Enviroment) o evropskih pisateljicah http://resources.huygens.knaw.nl/womenwriters, ki smo jo v okviru projekta nadgradili. Iz kvantitativnih podatkov smo v okviru slovenskega dela projekta naredili vizualizacije kulturnih srečevanj evropskih pisateljic.
Pomembna je bila vključitev partnerjev iz neakademskih ustanov, npr. sodelovanje z norveškim literarnim festivalom in festivalom Vilenica, v okviru katerega smo organizirali srečanje Meeting our foremothers.
V okviru projekta je slovenska skupina izdala znanstveno monografijo Reception of Foreign Women Writers in the Slovenian Literary System of the Long 19th Century, ki prinaša prispevek o vizualizacijah, ki so bile narejene s podatki iz omenjene baze (avtorja izr. prof. dr. Aleš Vaupotič in izr. prof. dr. Narvika Bovcon), pregledni članek dr. Tanje Badalič o recepciji tujih avtoric na Slovenskem v dolgem 19. stoletju in raziskavo red. prof. dr. Katje Mihurko Poniž o recepciji Laure Marholm v slovenskem prostoru, še posebno pri Zofki Kveder.
COST akcija IS0901: Women Writers in History – Toward a New Understanding of European Literary Culture
https://sites.google.com/a/costwwih.net/www/
Osrednji cilj te akcije je bil ustvariti močno mednarodno raziskovalno mrežo in ustvariti itenerarij, s katerim bi vzpostavili prihodnje skupno raziskovanje evropske zgodovine književnic. Pri tem smo izhajale_i iz spoznanja, da literarna zgodovina potrebuje nove pristope. Ta COST akcija je položila temelje za bolj natančne raziskave omenjenega problema. Ignoriranje žensk kot kulturnih agentk je mednarodni fenomen, ki je v tesni povezavi s spolno neenakopravnostjo v sodobnih družbah. Mednarodno sodelovanje lahko spremeni situacijo in pokaže, da je naraščajoča prisotnost žensk od srednjega veka naprej tlakovala pot za njihov množični vstop na “literarno polje” (Bourdieu) v 20. stoletju. S tem, ko je akcija uporabljala sodobne pristope in metode (Moretti, Hutcheon, Valdés), je akcija pripravila itenerarij za vzpostavitev močne mreže evropskih (in drugih) raziskovalcev.
Slovenska skupina je v okviru akcije organizirala sestanek ožjega odbora akcije in konferenco Žensko avtorstvo v književnostih malih narodov v 19. stoletju, ki je raziskovala vlogo in mesto žensk v “malih” književnostih in njihove povezave s sodobnicami iz “večjih” in dominantnih kultur. Simpozij je bil organiziran v sodelovanju s projektom svetovna prestolnica knjige in se je odvijal 22. in 23. septembra 2010 v Ljubljani.
Predsednica: Suzan van Dijk,
Podpredsednica: Vanda Anastacio,
Tajnica: Marie-Louise Coolahan
STSM menedžerka: Henriette Partzsch.
Vodje delovnih skupin:
DS 1: Viola Parente-Capkova in Biljana Dojčinović,
DS 2: Marie-Louise Coolahan,
DS 3:Alicia Montoya in Marie Sorbo,
DS 4: Gillian Dow in Katja Mihurko Poniž.