Meje svobode: permutacijski pristop k besednemu redu v južnoslovanskih jezikih (J6-4615)

Tipološke in slovnične raziskave stavčne strukture v tako imenovanih jezikih s 'prostim besednim redom' se običajno osredotočajo na omejen nabor neosnovnih možnosti besednega reda, ki se jih pripisuje bodisi procesom skladenjskega premika (npr. iz leve veje; ang. ‘left-branch extraction’) ali neskladenjskim dejavnikom (npr. informacijski strukturi). Običajni empirični pristop, ki ga lahko poimenujemo pristop 'od spodaj', se začne z osnovnim besednim redom in po korakih raziskuje njegove različne preureditve, kot jih opažajo raziskovalci. Hkrati pa za dan obseg stavka n, kjer je število vsebovanih besed, obstaja naravna zgornja meja možnih preureditev, ki je enaka naboru permutacij, katerih moč je n!. Do sedaj je bilo z netrivialno lestvico skorajda nemogoče empirično oceniti sprejemljivost stavkov v celotnem naboru permutacij, in sicer zaradi nesledljivosti, povezane z neomejeno velikostjo stavkov. Posledično je bilo doslej težko oceniti celoten obseg dejanske prostosti besednega reda v določenem jeziku.

Pričujoči projekt razvija nov empirični pristop k besednemu redu v južnoslovanskih jezikih v okviru eksperimentalne skladnje. Vzpostavlja metodologijo empiričnega raziskovanja besednega reda, ki bi jo lahko imenovali pristop 'od zgoraj'. Bistvo tega pristopa je: (i) na osnovi omejitev majhnega števila skrbno opredeljenih vrst ali dejavnikov premikov izdelati celoten nabor možnih permutacij besednega reda za izbran stavek osnovnega besednega reda, z danim obsegom (kar lokalno reši problem nesledljivosti) in določeno skladenjsko strukturo; (ii) zbirati podatke o sprejemljivosti in odzivnem času maternih govorcev za vse permutacijske različice; in (iii) z modeliranjem teh podatkov napovedati sprejemljivost specifičnih permutacijskih variant kot funkcije 'teže' ali vpliva posameznih vrst premikov. Tak pristop ima pomembne empirične in teoretične prednosti. Njegov empirični domet je tem, da z njim lahko prikažemo sprejemljivost na t. i. toplotni karti, in sicer glede na variacije besednega reda znotraj določene velikosti in strukture stavka, kar lahko služi kot osnova za razvoj lokalnih kumulativnih meril fleksibilnosti besednega reda. Omogoča tudi širok spekter specializiranih primerjalnih študij posamičnih podvrst testiranih permutacijskih variant. Na teoretičnem področju pa ta pristop z naslonitvijo na razpoložljivo zgornjo mejo možnih različic besednega reda smiselno dopolnjuje tradicionalni pristop "od spodaj". To omogoča (i) globlji in bolj uravnotežen pogled na naravne razrede procesov, ki spreminjajo besedni red in ki zadevajo določeno vrsto skladenjske strukture, (i) ponovno ovrednotenje splošno sprejetih skladenjskih sprožilcev neosnovnega besednega reda, kot so opredeljeni v literaturi (npr. in 'premik iz leve veje'), pa tudi (iii) možnost prevpraševanja psihološke realnosti sestavniškosti v jezikih s prostim besednim redom in (iv) raziskovanje vloge ne-skladenjskih dejavnikov, ki vplivajo na besedni red, kot so informacijska struktura in procesne omejitve .

Empirični del predlagane študije vključuje vrsto poskusov s sprejemljivostjo stavkov v treh južnoslovanskih jezikih: slovenskem, srbohrvaškem in bolgarskem v okviru eksperimentalne skladnje. Teoretični del raziskave vključuje napovedne analize profilov sprejemljivosti različnih skladenjskih struktur na podlagi zbranih podatkov o sprejemljivosti stavkov in razvoj novega modela besednega reda v južnoslovanski jezikih, modela, ki bo

vključeval permutacijski pristop 'od zgoraj'. Naša raziskava utira pot prihodnjim študijam pojava prostega besednega reda, ki se po eni strani opirajo uveljavljeno eksperimentalno osnovo, na drugi strani pa so utemeljene na slovničnih sodbah govorcev.

Projektna skupina:

Arthur Stepanov (vodja) – Univerza v Novi Gorici (sicris) (2022-)
Penka Stateva – Univerza v Novi Gorici (sicris) (2022-)
Rok Žaucer – Univerza v Novi Gorici (sicris) (2022-)
Danil Khristov – Univerza v Novi Gorici (sicris) (2022-)
Kirill Chuprinko – Univerza v Novi Gorici (sicris) (2023-)
Artem Novozhilov – Univerza v Novi Gorici (sicris) (2023-)

Trajanje, tip, obseg, financiranje projekta:

Trajanje projekta: 1.10.2022–30.9.2025
Tip projekta: temeljni projekt – manjši; kategorija C
Financer: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.
Obseg financiranja: 2210 ur letno

Projekt v bazi Sicris: Povezava