Jezik in kognitivne znanosti

V Centru za kognitivne znanosti jezika se največ ukvarjamo s formalnim tvorbenim jezikoslovjem (predvsem skladnjo, semantiko in morfologijo), posegamo pa tudi na druga področja kognitivnih znanosti, ki so vezana na jezik, predvsem psiholingvistiko in usvajanje jezika. Člani skupine so tesno povezani z jezikoslovci in kognitivnimi znanstveniki z domačih in tujih ustanov (University College London, Universität Konstanz, University of California, San Diego itd.).

Posamezno naši člani trenutno sodelujejo v treh standardnih temeljnih projektih, financiranih s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS (ARRS), in enem zunanje financiranem aplikativnem projektu, kot skupina pa raziskave vodimo v okviru s strani ARRS financiranega raziskovalnega programa Teoretično in eksperimentalno jezikoslovje (P6-0382).

Poleg raziskovalne dejavnosti so naši člani dejavni tudi pedagoško, in sicer kot izvajalci različnih predmetov na dodiplomskem programu Slovenistika in magistrskem programu Slovenistika – Jezikoslovje na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici ter na doktorskem programu Kognitivne znanosti jezika na Fakulteti za podiplomski študij Univerze v Novi Gorici.

Temeljne raziskovalne teme skupine za jezik in kognitivne študije so v zadnjem času vključevale:

• raziskave teoretično relevantnih lastnosti različnih jezikov (npr. status skladenjskih otokov, skladnja in semantika samostalniške zveze, levo obrobje stavka, posledičnostanjska drugotna predikacija, semantika nenatančnosti, semantika presežnikov, itd.);
• analiza teoretično relevantnih lasnosti pogovornih in narečnih različic slovenščine (npr. naslonskega podvajanja, podvajanja sklonskih obrazil, tekmujočih vzorcev ujemanja) – za razliko od tradicionalnega slovenskega jezikoslovja, ki zgradbene vidike tipično preučuje le na knjižni slovenščini, pri pogovornih in narečnih različicah pa se zadovolji s kulturnodediščinskim zbiranjem podatkov;
• psiholingvistično preverjanje teoretičnih modelov (preverjanje jezikoslovnih modelov slovnice ujemanja, eksperimenti o rekurziji in hierarhični ureditvi kot osrednjih značilnostih človekovega jezikovnega znanja, testiranje povezave med splošnimi kognitivnimi sposobnostmi in jezikom s pomočjo preučevanja povezave med otroškim usvajanjem matematičnega števila in slovničnega števila)

Aplikativno delo skupine za jezik in kognitivne študije je v zadnjem času vključevalo:

• raziskave, ki državnim službam (npr. Službi za slovenski jezik Ministrstva za kulturo) nudijo podlago pri pripravi jezikovnopolitičnih določil in ukrepov, in sicer preko preučevanja učinkov trenutne zakonodaje na javno rabo jezika, preučevanja učinkovitosti parametrov za določanje statusa posameznih jezikovnih prvin kot domačih oz. tujih, preučevanja jezikovne politike v visokem šolstvu in znanosti ipd.;
• jezikovnosvetovalne storitve za slovensko manjšino v Italiji (za Slov.I.K. (Italija), v okviru projekta Jezik Lingua);
• sodelovanje v evropskem jezikoslovnem konzorciju za začrtanje vsebinskih smernic v teoretičnem in eksperimentalnem jezikoslovju v financiranih raziskovalnih programih Evropskega okvira