Preskoči na glavno vsebino

Večfunkcijskost v morfologiji (J6-4614)

Osrednje vprašanje, ki ga naslavlja projekt Večfunkcijskost v morfologiji, je, kako zadovoljivo pojasniti večfunkcijske afikse, tj. derivacijske afikse, ki imajo malo oz. nič nespremenljivega pomena in ki se lahko pojavljajo v različnih, na videz nepovezanih kontekstih, v katerih je njihov pomen obogaten. Projekt se osredotoča zlasti na slovenščino, pri čemer se naslanja na prve nastajajoče opise večfunkcijskosti, ki kažejo, da je slovenščina idealen vir podatkov za raziskavo tega pojava, saj se v tem jeziku večfunkcijski afiksi pojavljajo v vseh večjih besednih vrstah.

Preprost primer tovrstnega morfema je derivacijski morfem, ki je v slovenščini realiziran kot -in. Tega lahko najdemo, če naštejemo le nekaj kontekstov, v svojilnih pridevnikih, izpeljanih iz samostalnikov ženskega spola (sestra, sestr-in), v skupnih samostalnikih, kakršen je mlad-in-a (iz pridevnika mlad; -a je v tem primeru končnica za imenovalnik ednine), samostalnikih za poimenovanje tipa mesa, npr. goved-in-a (iz samostalnika goved-o), samostalnikih, ki poimenujejo osebo z določeno lastnostjo, npr. dolg-in (iz pridevnika dolg), pa tudi v primerih skupnih imen, v katerih se pojavi samostojno ali z drugim afiksom, kot je razvidno iz trojice vrb-in-a, vrb-in-je in vrb-je. Ti nosijo enak pomen – več vrb (pri tem sta vrbinje in vrbina redkejša). 

Projekt je sestavljen iz treh komponent. V okviru empirične komponente bodo izdelane označene baze struktur samostalnikov, pridevnikov in prislovov v slovenščini, medtem ko bo za namene projekta rabljena obstoječa baza glagolov WeSoSlaV (Arsenijević idr., v pripravi), ki bo dopolnjena z ustreznimi podatki. V okviru opisne komponente, ki bo temeljila na empirični komponenti, bo izvedena dopolnitev opisa besedotvorja slovenskega jezika (osrednji vprašanji sta, ali je treba določene elemente, ki so bili v preteklosti opisani kot en sam morfem, dodatno razdeliti in kateri elementi bi morali biti analizirani kot večfunkcijski). Osrednji del te komponente pa je določitev in opis večfunkcijskih afiksov, ki se v slovenščini pojavijo (a) znotraj ene besedne vrste, (b) v različnih besednih vrstah ter (c) v infleksiji in derivaciji. Osrednja komponenta projekta je teoretična. Da bi dosegli cilj splošne teorije večfunkcijskosti, je kot izhodišče projekta privzeta razpršena morfologija, hkrati pa projekt temelji na samih večfunkcijskih afiksih, ki jih lahko opažamo v slovenščini, in vplivu morfološke strukture na prozodijo tega jezika. Na osnovi teh sestavin in empirične podlage projekta je naš cilj osnovanje enotnega modela, ki bo pojasnil, kakšen tip elementov so večfunkcijski afiksi (delovna hipoteza je, da so prehodni koreni), kje so sestavljeni in kako so kategorizirani.

Projekt bo tako ključno doprinesel k trenutno odprtim jezikoslovnim vprašanjem (ob sami analizi večfunkcijskosti bo projekt namreč ponudil vpogled tudi v naravo korenov – kako so kategorizirani, ali lahko projicirajo, ali imajo selekcijske oznake itd.), obenem pa bo projekt pripravil podlago za primerjavo različnih teoretičnih pristopov na osnovi tega, kako dobro lahko pojasnijo osrednji pojav, določil najboljši pristop in zapolnil morebitne s temo tega projekta povezane vrzeli v teoriji.

Projektna skupina:

Petra Mišmaš (vodja) – Univerza v Novi Gorici (sicris) (2023-)
Franc Marušič – Univerza v Novi Gorici (sicris) (2023-)
Rok Žaucer – Univerza v Novi Gorici (sicris) (2023-)
Guy Tabachnick – Univerza v Novi Gorici (sicris) (2024-2025)
Madeleine Butschety – Univerza v Novi Gorici (sicris) (2024-2025)
Olga Šolaja – Univerza v Novi Gorici (sicris) (2025)

Projektna skupina na U. v Gradcu:

Marko Simonović (vodja) (2023-)
Boban Arsenijević (2023-)
Stefan Milosavljević (2024-)

Trajanje, tip, obseg, financiranje projekta:

Trajanje projekta: 1.5.2023–30.4.2026
Tip projekta: temeljni projekt – manjši; kategorija B
Partnerska ustanova: U. v Gradcu
Financer: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Za U. v Gradcu: Austrian Science Fund.
Obseg: 2481 efektivnih ur letno (UNG)
ARRS koda projekta: J6-4614

Projekt v bazi Sicris: Povezava/Link

Faze projekta:

Projekt je razdeljen na 4 faze (oz. komponente), pri vseh sodelujejo raziskovalci obeh univerz.

  1. Empirična komponenta projekta (prvih 14 mesecev, z dopolnitvami do 27. meseca projekta). V okviru te komponente bodo zbrani podatki, ki bodo služili za izpolnitev opisne in teoretične komponente.
  2. Opisna komponenta projekta (od 8. do 24. meseca projekta). V okviru te komponente bo projekt najprej naslovil  pomanjkljivosti v tradicionalnem opisu slovenske morfologije. Ugotovili bomo namreč (i) kateri elementi, ki so tradicionalno obravnavani kot morfemi, morajo biti nadalje razgrajeni in (ii) kateri afiksi, ki so obravnavani ločeno, bi morali biti obravnavani kot večfunkcijski (znotraj kategorij in med kategorijami).
  3. Teoretična komponenta (od 15. do 34. meseca projekta). V okviru te projekt oblikuje enotno razlago večfunkcijskih morfemov in naslavlja širša vprašanja, kot so npr. ustrezna analiza fonološko praznih kategorij in raziskovanje naglasa kot diagnostike za strukturo.
  4. Vodenje projekta (celotno trajanje) in diseminacija rezultatov (od 4. meseca do zaključka).

Članki (za skupino UNG):

Simonović, Marko and Petra Mišmaš. 2023. The Interaction Between Theme Vowels and Secondary Imperfectives in Slovenian: The Curious Case of ava and eva. Journal of Slavic Linguistics 31. FASL 30 issue. 1-21.  Povezava/Link

Predstavitve (za skupino UNG)

Petra Mišmaš.  Multifunctionality in Slovenian Morphology. Slavic Linguistics Webinars. University of Verona, Italy. January 25, 2024.  

Petra Mišmaš. Večfunkcijski morfemi in slovenščina. Philoslavica 2023.  11. Simpozij mladih slavistov.  Nova Gorica. 1. december 2023. 

Marko Simonović and Petra Mišmaš. 2023. Končnice pod drobnogledom dvojine – vsi dvojinski a-ji. Škrabčevi dnevi 13. Nova Gorica.  20. oktober 2023. 

Marko Simonović and Petra Mišmaš. 2023. Predictably Peculiar: Base Modifications in Slovenian Deverbal Nominalisations. Sinfonija 16. Brno, Czech Republic. September 21-23, 2023. 

Petra Mišmaš and Marko Simonović. 2023. Ov to the rescue. 18th Annual Meeting of the Slavic Linguistics Society (SLS-18). Bratislava, Slovakia, August 24-26 2023.

Petra Mišmaš. We need to talk about multifunctionality. Dokuz Eylül University. Izmir, Turkey (via Zoom).  April 17, 2023. 

Domača stran projekta:

Povezava/Link (gl. tudi za rezultate)