Preskoči na glavno vsebino

Zaključek projekta transkripcij in analize rokopisov pisem Zofke Kveder v NUK

Datum objave: 17. 11. 2026
Novice

NUK in Univerza v Novi Gorici s pomočjo prostovoljcev izboljšujeta dostopnost pisateljičine rokopisne dediščine

Fotografije z novinarske konference ob zaključku projekta Od rokopisa do besede: Skupaj odkrivamo in razkrivamo pisma Zofke Kveder. Foto: Maj Blatnik (NUK)

V Narodni in univerzitetni knjižnici smo v tednu pred 100. obletnico smrti pisateljice Zofke Kveder zaključili projekt občanske znanosti Od rokopisa do besede: Skupaj odkrivamo in razkrivamo pisma Zofke Kveder. V projektu je sodelovalo 81 prostovoljk in prostovoljcev, ki so s pomočjo umetne inteligence prepisali in vsebinsko obdelali 181 pisem iz pisateljičine korespondence ter s svojimi popravki bistveno izboljšali model za prepoznavanje njene rokopisne pisave. Pisma bodo odslej javno dostopna v strojno berljivi obliki, določitev njihovih osrednjih tematik pa bo omogočila lažje iskanje po vsebini in nove možnosti za raziskovanje pisateljičine zapuščine.

Projekt Od rokopisa do besede je po besedah ravnateljice NUK dr. Jane Kolar odličen primer sodelovanja med Narodno in univerzitetno knjižnico ter Univerzo v Novi Gorici, ki združuje skrb za ohranjanje pisne kulturne dediščine, sodobno tehnologijo in občansko znanost.

»Občanska znanost v NUK z vsakim dnem postaja pomemben del strukture našega delovanja, s katero povezujemo najširšo javnost, raziskovalce, sodobno tehnologijo in skupno skrb za pisno kulturno dediščino slovenskega naroda. Kljub zahtevnemu delu prostovoljcev in sodelavcev NUK se je znova pokazalo, kako dragoceno je to sodelovanje.« Pri tem je posebej poudarila pomen prostovoljcev, ki so se projektu pridružili v velikem številu.

Delo na projektu so na novinarski konferenci v torek, 17. novembra, v NUK predstavile vodja Raziskovalnega centra za humanistiko Univerze v Novi Gorici ter raziskovalka življenja in dela pisateljice dr. Katja Mihurko, vodja projekta Od rokopisa do besede v Narodni in univerzitetni knjižnici Ajda Zavrtanik Drglin in Miranda Pleničar, prostovoljka na projektu.

Projekt Od rokopisa do besede, v katerem smo s pomočjo prostovoljcev konec lanskega leta uredili transkripcije rokopisov Srečka Kosovela, smo aprila nadaljevali z rokopisi 181 pisem Zofke Kveder.

NUK hrani številna dela Zofke Kveder v več jezikih, posebej bogata pa je njena rokopisna zapuščina, med drugim pisma v slovenščini, hrvaščini, nemščini in češčini.

Za razliko od prvega projekta prepisovanja rokopisov Srečka Kosovela je bil del korespondence Zofke Kveder prepisan že pred začetkom projekta. V Raziskovalnem centru za humanistiko Univerze v Novi Gorici so namreč skoraj 300 njenih pisem že prepisali in objavili v na spletišču Pisma (www.pisma.org), ki ga upravlja Raziskovalni center za humanistiko Univerze v Novi Gorici. Ti prepisi so omogočili razvoj začetnega modela umetne inteligence za prepoznavanje rokopisne pisave Zofke Kveder.

Kot je pojasnila dr. Katja Mihurko z Univerze v Novi Gorici, smo v projektu uredili prepise vseh preostalih pisem, ki jih je Zofka Kveder napisala v slovenščini. »Na ta način imamo dostopno za nadaljnje raziskave, pa tudi branje zainteresirane javnosti, celotno slovensko dopisovanje Zofke Kveder, po katerem je na spletišču Pisma mogoče iskati na različne načine, kar je edinstven primer v njeni literarni generaciji,« je poudarila.

Zaradi velikega zanimanja za sodelovanje smo projekt razširili tudi na pisma v drugih jezikih in pisma dopisovalcev Zofke Kveder. Pri slednjih so prostovoljci pisma prepisovali brez pomoči umetne inteligence, saj model ni bil prilagojen njihovim pisavam. Skupno so tako prostovoljci v tokratnem projektu Od rokopisa do besede pregledali in uredili 181 pisem iz pisateljičine korespondence.

»Prvotno smo načrtovali obdelavo zgolj Zofkinih pisem v slovenščini, vendar se je prijavilo veliko več prostovoljk in prostovoljcev, kot smo načrtovali, zato smo se odločili, da vključimo tudi pisma v drugih jezikih ter korespondenčna pisma. Pri zadnjih je šlo za klasični prepis, saj nimamo modela umetne inteligence za vsako izmed pisav,« je pojasnila vodja projekta v NUK Ajda Zavrtanik Drglin in se zahvalila 81 prostovoljkam in prostovoljcem, ki so sodelovali pri prepisovanju in urejanju pisem.

REZULTATI PROJEKTA

Pomemben rezultat projekta so strojno berljivi prepisi pisem, ki omogočajo lažje iskanje po besedilu, njegovo analizo in nadaljnjo raziskovalno uporabo. Del prepisov so prostovoljci urejali neposredno v aplikaciji, kar omogoča povezavo med posameznimi deli rokopisa in njihovimi prepisi ter s tem preglednejše branje in primerjavo z izvirnikom. S popravki so hkrati prispevali k izboljšanju modela umetne inteligence za prepoznavanje rokopisne pisave Zofke Kveder, kar bo v prihodnje olajšalo in pospešilo prepisovanje drugih njenih rokopisnih besedil.

Novost v primerjavi s predhodnim projektom prepisovanja Kosovelovih rokopisov so tudi iskalni dokumenti PDF, ki omogočajo preglednejši dostop do prepisov in lažje iskanje po njihovi vsebini. Gradivo bo tako dostopnejše raziskovalcem, širši javnosti in tudi osebam, ki pri branju uporabljajo podporne tehnologije. Prepisi bodo javno dostopni v Digitalni knjižnici Slovenije in na spletišču Pisma.

Poleg prepisovanja so prostovoljci sodelovali tudi pri vsebinski analizi pisem, zlasti pri prepoznavanju in določanju njihovih osrednjih tematik. Projekt je bil zanje zato tako tehnično kot vsebinsko zahtevnejši.

Takšna vsebinska obdelava omogoča lažje odkrivanje in povezovanje gradiva ter odpira nove možnosti za raziskovanje življenja in dela Zofke Kveder ter iskanje gradiva v Digitalni knjižnici Slovenije in spletni zbirki Pisma. Še posebej pomemben rezultat projekta pa seveda ostaja dostopnost gradiva za osebe, ki pri branju uporabljajo podporne tehnologije.

Miranda Pleničar, prostovoljka na projektu: »Pri prepisovanju rokopisov sem sodelovala že pri projektu, posvečenem Srečku Kosovelu, zato sem si želela sodelovati tudi pri prepisovanju pisem Zofke Kveder, še posebej hrvaških besedil, saj sem po poklicu profesorica hrvaščine. Projekt me je zanimal tudi z jezikovnega vidika, saj je bilo posebno zanimivo spoznavati jezik tistega časa. Ob tem sem se morala naučiti tudi uporabljati program za prepisovanje, s katerim prej nisem imela veliko izkušenj. To je bila zame nova in zanimiva izkušnja. Delo mi je bilo zelo prijetno in vesela sem, da sem lahko sodelovala pri projektu.«

Ob zaključku projekta Od rokopisa do besede bomo v kavarni NUK odprli tudi fotografsko razstavo Misterij ženske, posvečeno Zofki Kveder ob 100. obletnici njene smrti. Na razstavi bodo predstavljene fotografije, nastale v okviru istoimenskega natečaja, ki ga je organiziral Fotoklub Nova Gorica v sodelovanju z Univerzo v Novi Gorici, Fundacijo Univerze v Novi Gorici in Kulturno-turističnim združenjem Pot pisateljic ter pod pokroviteljstvom Fotografske zveze Slovenije.

Vir: Narodna in univerzitetna knjižnica