Javna okrogla miza o prihodnosti izobraževanja in raziskav v dobi umetne inteligence

Na okrogli mizi sta sodelovala Dr. Camille Howson, profesorica na Imperial College London, Združeno kraljestvo, strokovnjakinja za visokošolsko izobraževanje, ter dr. Matjaž Ličer, raziskovalec na Agenciji Republike Slovenije za okolje – ARSO, strokovnjak za oceanografijo in ekstremne vremenske pojave. Razpravo je povezoval dr. Roberto Trotta, kozmolog in vodja skupine na SISSA v Trstu, strokovnjak na področju umetne inteligence v znanosti.

Udeleženci okrogle mize so se strinjali, da je umetna inteligenca prinesla veliko dobrega na področju raziskav in izobraževanja: pospešila je interdisciplinarno povezovanje, olajšala analiziranje podatkov in pridobivanje rezultatov ter v veliko primerih naredila poučevanje bolj zanimivo in zabavno.

Kot je izpostavila Dr. Camille Howson, pa je obenem umetna inteligenca poglobila, ne povzročila, krizo, s katero se sooča visokošolsko izobraževanje tako na strani študentov in študentk kot na strani pedagoškega osebja in raziskovalcev in raziskovalk. Zaradi te krize so se na Imperial College London lotili celotne prenove učnih programov, ki naj bi upoštevali spremembe, ki jih je povzročila umetna inteligenca.

Na okrogli mizi je bilo govora o naslednjih perečih vprašanjih: ali je v današnjem svetu hitrih sprememb, vključno na trgu dela, sploh smiselno študirati in kaj študirati? Kako ocenjevati napredek in dosežke študentov in študentk, če vedno obstaja sum, da so naloge namesto njih opravili veliki jezikovni modeli, kot sta ChatGPT ali Claude? Kaj mora mladi raziskovalec ali raziskovalka narediti, če si želi ustvariti uspešno kariero v znanosti? Ali število objav še šteje v dobi plenilskega založništva in nižanja kakovosti recenziranja ter poplavi člankov, napisanih s strani umetne inteligence? Nenazadnje, kaj sploh je smisel našega življenja in vsakodnevnega udejstvovanja?

Dr. Camille Howson je povedala, da je potrebno izobraževanje razumeti kot proces, kot pot k večjemu razumevanju sveta, in se torej ne smemo več toliko osredotočati na rezultate, do katerih lahko pride umetna inteligenca veliko hitreje od nas, medtem ko se naše samozavedanje ne spremeni čisto nič. Zato se po njenem mnenju pri ocenjevanju moramo osredotočiti predvsem na napredek in trud študentov in študentk. Vsi udeleženci in udeleženke okrogle mize pa so se strinjali, da še vedno iščemo rešitve, kako v mladih ponovno obuditi željo po znanju, kakšne vzpodbude naj jim ponudi visokošolsko izobraževanje.

Dr. Matjaž Ličer je na vprašanje iz publike, kako to, da v zadnjih letih ne prihaja več do prelomnih odkritij, odgovoril, da je prav zaradi umetne inteligence lahko dosegljivih ciljev vse manj. Menil je tudi, da se mora vzpodbuditi celoten nov sistem za ocenjevanje uspešnosti mladih raziskovalcev in raziskovalk, ker model »objavljaj ali propadi« ne velja več. Dr. Roberto Trotta je izpostavil vse večjo neenakost med raziskovalci in raziskovalkami na začetku kariere ter tistimi, ki so že uveljavljeni na svojem področju. Prav slednji imajo tudi največ koristi od uporabe umetne inteligence, nenazadnje zaradi svojih izkušenj, ki jim pomagajo bolj učinkovito usmerjati velike jezikovne modele pri raziskavah.

Če strnemo razpravo okrogle mize v eno misel: izobraževanje je pot k vse globljemu razumevanju sveta in sebe, to pa je užitek sam po sebi.

Besedilo: dr. Maja Bovcon
Foto: Arhiv UNG

Včerajšnja javna okrogla miza o prihodnosti izobraževanja in raziskav v dobi umetne inteligence je bila tudi posneta, posnetek je na voljo na:

• spletni strani STA: https://video.sta.si/video/10697#60843
• povezavi YouTube: https://www.youtube.com/live/JhNx0IqsQnM