Na Univerzi v Novi Gorici poteka druga mednarodna delavnica projekta SMASH
Na Univerzi v Novi Gorici so včeraj, 19. oktobra 2026, odprli drugo mednarodno delavnico v sklopu projekta SMASH, na kateri sodeluje okoli 80 slovenskih in tujih znanstvenikov in znanstvenic, ki razvijajo najsodobnejše aplikacije umetne inteligence in strojnega učenja v naravoslovju in humanistiki. Na delavnici, ki se bo končala v petek, je govora o vplivu umetne inteligence na znanost in obratno.
Kot je ob odprtju delavnice razložil dr. Boštjan Golob, rektor Univerze v Novi Gorici, se je univerza odločila za projekt SMASH predvsem zato, ker je interinstitucionalen in interdisciplinaren: »Cilji in nameni tega projekta so uporaba – no, delno tudi razvoj umetne inteligence – predvsem pa uporaba metod umetne inteligence na izjemno raznolikih področjih znanosti, od humanistike, do astrofizike, preko jezikoslovja in tako naprej. To je zelo zanimivo področje, še posebej za prihodnost, ker uporabe umetne inteligence bo vedno več.«
Projekt SMASH koordinira Univerza v Novi Gorici ter povezuje znanstvenice in znanstvenike iz petih vodilnih slovenskih akademskih ustanov z okrog 30 akademskimi ustanovami po svetu ter številnimi slovenskimi podjetji.
Deset milijonov evrov vreden projekt sofinancira Evropska komisija v okviru programa Obzorje Evropa (Horizon Europe), ukrepov Marie Skłodowska-Curie (MSCA) COFUND, in Republika Slovenija, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino, ter Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR).
Gabrijela Zaharijaš, (astrofizičarka, profesorica na Univerzi v Novi Gorici, koordinatorica projekta SMASH), je izpostavila pomen projekta SMASH pri privabljanju mladih talentov v Slovenijo: »S pomočjo projekta SMASH smo zaposlili 50 podoktorskih študentk in študentov, da so prišli in študirali v Sloveniji. In veliko od njih jih je ostalo v Sloveniji.«
Kot je razložil dr. Matjaž Puh iz Centra za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici: »Ta projekt je zelo dobra priložnost za slovenske raziskovalce, da se vrnejo iz tujine. V mojem primeru lahko povem, da mi je ta projekt olajšal odločitev za vrnitev v Slovenijo.«
Na otvoritveni slovesnosti so udeleženke in udeležence nagovorili dr. Boštjan Golob (rektor Univerze v Novi Gorici), mag. Dejan Flašker (vršilec dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za inovacije in digitalizacijo v izobraževanju in znanosti), dr. Leon Cizelj (direktor Instituta Jožef Stefan), dr. Danijel Skočaj (dekan Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani) ter mag. Mojca Dolinar (direktorica Urada za meteorologijo, hidrologijo in oceanografijo, ARSO).
Sledila je okrogla miza z naslovom »Oblikovanje prihodnosti umetne inteligence v znanosti: strategije in priložnosti financiranja«, na kateri so udeleženci in udeleženke iz Slovenije, Evropske komisije, Združenih držav Amerike in Kitajske primerjali svoje pristope k financiranju raziskav, infrastrukturi umetne inteligence, inštitutom, ki se ukvarjajo z umetno inteligenco, ter javno-zasebnemu sodelovanju. Razpravljali so tudi o pomenu tehnološke suverenosti Evrope ter človeškega faktorja pri razumevanju in znanstveni presoji.
Govora je bilo tudi o bojazni, da nas bo umetna inteligenca nadomestila, predvsem znanstvenike in znanstvenice na začetku kariere.
Dr. Leon Cizelj, direktor Instituta Jožef Stefan, predvsem meni, »da bo umetna inteligenca tako v znanosti kot v splošnem življenju v naslednjih letih prinesla zelo veliko razbremenitev rutinskega dela vsem nam.«
Dr. Danijel Skočaj, dekan Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, pa je poudaril, da je odgovornost izkušenih raziskovalcev in raziskovalk prenašati izkušnje na mlajše raziskovalce in raziskovalke, jih usmerjati, preverjati delo agentov umetne inteligence, uporabljati hibridni pristop in še naprej zagotavljati financiranje za mlade raziskovalce in raziskovalke.
Besedilo pripravila: Maja Bovcon
Foto: Arhiv UNG
