Observatorij Vera Rubin začenja snemati največji kozmični film vseh časov

V torek, 30. junija 2026, ob 17:00 po našem času, je na vrhu gore v Čilu, pod jasnim nočnim nebom, Observatorij Vera Rubin uradno začel revolucionarni program Legacy Survey of Space and Time (LSST).
V naslednjih desetih letih bo Observatorij Vera Rubin ustvaril najbolj celovit in filmski zapis vesolja doslej. Neutrudno bo opazoval celotno južno nebo in pri tem ustvaril izjemno širok in visokoločljiv časovni posnetek našega vesolja. Ta dolgo pričakovani mejnik je rezultat večletnega prizadevanja tisočev ljudi po vsem svetu.

Pri tem ameriško-čilskem projektu sodelujejo strokovnjaki in strokovnjakinje iz kar 27 drugih držav, med katerimi je tudi Slovenija. Univerza v Novi Gorici je edina univerza v Sloveniji, ki ima neposreden dostop do podatkov, saj raziskovalke in raziskovalci iz Centra za astrofiziko in kozmologijo (CAC) Univerze v Novi Gorici (UNG) pri tem projektu sodelujejo že od leta 2016.

Prof. dr. Andreja Gomboc, vodja sodelovanja CAC UNG pri Observatoriju Vera Rubin ob tem pomembnem mejniku pravi: »Za naš Center za astrofiziko in kozmologijo na Univerzi v Novi Gorici je to krasna novica, ki smo jo nestrpno pričakovali. Pri projektu LSST sodelujemo že deset let in imamo zato dostop do vseh podatkov o milijardah zvezd in galaksij ter bilijonih sprememb na nočnem nebu, ki jih bo zaznal v deset-letnem pregledu neba. V tem bogastvu podatkov bomo v naši skupini iskali predvsem dogodke, ko neka zvezda zaide preblizu črni luknji in jo ta raztrga.« Dodaja še: «Smo na pragu velikih sprememb v astrofiziki, tako po ogromni količini podatkov kot tudi po načinu njihove analize, pri kateri so metode umetne inteligence nepogrešljive.« Prof. dr. Gomboc je tudi mentorica v evropskih projektih TALES in COFUND SMASH, ki ga koordinira Univerza v Novi Gorici, v katerih doktorski študenti in študentke ter podoktorski raziskovalci in raziskovalke izpopolnjujejo metode strojnega učenja in jih uporabljajo med drugim tudi pri analizi podatkov z Observatorija Vera Rubin.

Dr. Tanja Petrushevska, raziskovalka v CAC UNG, poudarja nove možnosti znanstvenega raziskovanja, ki jih omogoča observatorij: »LSST bo spremenil način iskanja močno lečenih supernov – redkih kozmičnih dogodkov, ki nam omogočajo raziskovanje širjenja vesolja. Za našo skupino na Univerzi v Novi Gorici začetek projekta LSST odpira vrata do odkritij, ki prej preprosto niso bila mogoča.«

Eduardo Concepción, mladi raziskovalec v CAC UNG poudarja vznemirljive možnosti sodelovanja, ki jih LSST prinaša astronomski skupnosti: »Število tranzientnih pojavov, ki jih bomo odkrili v podatkih LSST, bo tako veliko, da bomo morali biti še bolj v stiku z mnogimi drugimi znanstvenimi skupinami po vsem svetu, da bi zagotovili učinkovito in usklajeno delovanje. To je velik izziv, a hkrati tudi odlična priložnost.«

Edinstvena zasnova Observatorija Vera Rubin združuje veliko zmogljivost zbiranja svetlobe, sposobnost hitrega premikanja po nebu in široko vidno polje, veliko za kar 40 polnih Lun. Observatorij vsebuje največjo digitalno kamero na svetu, ki posname podroben posnetek dela neba približno vsakih 40 sekund. Z delovanjem pri tej hitrosti in pri taki občutljivosti je Observatorij Vera Rubin sposoben vsako noč z izjemno zanesljivostjo in doslednostjo zaznati številne šibke objekte in kratkotrajne dogodke.

Observatorij Vera Rubin oživlja vesolje in razkriva zakladnico odkritij: utripajoče zvezde, eksplozije supernov, fosilni zapis galaksij, namige za razkritje skrivnosti temne energije in temne snovi ter povsem nove pojave, ki jih nismo še nikoli videli. Nekateri kozmični procesi potekajo počasi, nepredvidljivo ali izjemno redko, zato je desetletna raziskava ključnega pomena. Z opazovanjem vsake točke na nebu približno 800-krat v desetih letih bodo podatki Observatorija Vera Rubin znanstveni skupnosti zagotovili globok pogled v vesolje z dobro časovno ločljivostjo, potrebno za odkrivanje kratkotrajnih dogodkov, zaznavanje premikajočih se objektov in proučevanje pospešenega širjenja vesolja.

Observatorij Vera Rubin ne pomaga le razkrivati skrivnosti oddaljenega vesolja — je tudi najmočnejši stroj za odkrivanje teles v našem Osončju. Z zajemanjem okoli tisoč posnetkov vsako noč sestavlja izjemno podroben popis Osončja, vključno z milijoni asteroidov in kometov. V samo mesecu in pol, med zgodnjo fazo optimizacijskih opazovanj, je odkril več kot 11.000 doslej neznanih asteroidov, med njimi 33 teles v bližini Zemlje in 380 transneptunskih objektov.

Observatorij Vera Rubin odpira nove priložnosti za večglasniško astronomijo, to je preučevanje kozmičnih dogodkov z uporabo več različnih signalov: svetlobe, gravitacijskih valov, nevtrinov in kozmičnih delcev. Njegova hitra opazovanja kratkotrajnih pojavov, kot so zvezdne eksplozije, aktivno hraneče se črne luknje in trki med kompaktnimi objekti, bodo usmerjala teleskope po vsem svetu pri nadaljnjem opazovanju teh kratkotrajnih dogodkov.

Vsako noč zbere Observatorij Vera Rubin približno deset terabajtov podatkov in ustvari nekaj milijonov opozoril o spremembah na nočnem nebu. Ta opozorila se prenašajo do posrednikov opozoril, t.i. brokerjev – avtomatiziranih sistemov, ki razvrščajo in klasificirajo te spremembe, da lahko znanstvena skupnost hitro ukrepa.

Ko bo pregled neba LSST končan, bo končni nabor podatkov vseboval desetine milijard objektov s trilijoni meritev. Univerza v Novi Gorici je ponosna, da sodeluje pri tako prelomnem in edinstvenem projektu za svetovno astronomijo in kozmologijo.

Video

Sporočilo za javnost Observatorija Vera Rubin